Urban Klančnik je svojo pisateljsko kariero začel s fantazijskim romanom Kalius, se nato podal v resnejše vode z romanom Geneza, kasneje pa je izdal še družbenokritični humoristični roman Droplja Krt. 20. aprila 2012 je izšel še njegov četrti roman Ali mrtvi sanjajo?, v katerem se loteva tematike druge svetovne vojne. Ekskluzivno za portal Moški svet je napisal serijo erotičnih zgodb, katerih glavni akter je najstnik Virgil Soklič. Izjemne karikature Virgila in njegovih dogodivščin je narisala mlada umetnica Nataša Jurca.
Seveda je ta iskrica navadno pogojena z lepoto, a ženske, vsaj po mojih izkušnjah, v resnici niso toliko obremenjene z zunanjim izgledom kot moški. Dovolj je že, če ta skrbi za osebno higieno.
Poznam dekleta, ki se ne morejo zadržati in takoj naskočijo tipa, če recimo zna popraviti kakšno staro električno napravo ali pač opraviti kakršno koli tesarsko opravilo pri hiši. Nekatere punce padajo na inteligenco, druge na športnike, a bolj ali manj vse padajo na eno 'vrsto moških' – glasbenike.
Videl sem jo že z odra. Na prvi pogled ni izstopala po nobeni posebni značilnosti. Na sebi je imela očala in tu in tam, ko je njen obraz zadela luč, sem videl njene velike oči, ki so v glavnem spremljale mene. Ustnice sem imel na mikrofonu in roke na tipkah, ko so se najine oči prvič srečale in takrat sem videl tisti pogled. Pogled, po katerem hrepeni vsak heteroseksualni moški na tem čudovitem planetu.
»Hej, ti si klaviaturist, kajne?«
Tri punce so strmele vame s pohotnimi nasmeški in ena od njih je stopila k meni. V roki je držala kozarec s pivom in napravila požirek. Izza kotička ustnic ji je spolzela kapljica ter se spustila po bradi, mimo vratu nekam dol med njene prsi.
V meni se je oglasil prazgodovinski nagon, ki mi je veleval, naj tole lepotičko mahnem s krepelom po glavi in jo zvlečem v svojo moško votlino, ki mora imeti poleg 52-inčne plazme tudi Playstation ali X-box.
Še preden pa bi se kapljica piva vpila v njen modrc pod majico, se je med njo in mano vrinila tista punca, ki sem jo opazoval z odra.
»Ojla, Virgil,« je rekla z ostrim tonom, ne da bi pogledala rjavolasko za seboj.
»Ojla,« sem odzdravil prav radoveden, kako se bo vse skupaj odvilo. Navadno so se ženske teple, katera bo prva zbežala stran od mene, sedaj pa so se stvari popolnoma spremenile. In vse, kar je bilo potrebno, je pet akordov: C, D, Em, G in Am. Seveda v različnih kombinacijah, tu in tam pa se jim pridruži še recimo Bm.
Rjavolaska za njenim hrbtom jo je poskušala odriniti, a se je njena manjša konkurentka obrnila in ji nekaj zašepetala, dovolj tiho, da je nisem slišal. Rjavolaska je nekaj trenutkov strmela vanjo, nato pa se je obrnila in odšla nazaj do prijateljic.
»Kuzla,« je nonšalantno dejala zmagovalka in se obrnila nazaj do mene. Resno, tole je bilo boljše od katere koli telenovele. Saj ne … d-d-da jih gledam.
»Te poznam?«
Obrnila je svoje velike oči do mene in videl sem ji v očeh, da komaj čaka, da bo strgala obleko z mene. Prisežem, da me je bilo strah.
Rahlo je stresla za glavo. »Nisva se še spoznala. Moje ime je Nastja.«
Ponudila mi je roko in prijel sem jo trdno ter jo nekoliko potegnil k sebi. Ni se upirala.
Kako sva se znašla v hotelski sobi, se ne spomnim prav dobro. Pila sva, pokadila nekaj trave, nato pa sem nenadoma ležal na hrbtu, ona pa je počasi odpirala gumbe na moji srajci.
Z ritko je drsela preko penisa, ki se je še zmeraj skrival pod hlačami.
Odprla je nekaj gumbov, nato pa obupala in z vso močjo potegnila srajco narazen, da so gumbi zleteli na vse konce sobe.
»Ne veš, kako seksi si bil na odru,« je zašepetala in strmela naravnost v moje oči. Počasi se je sklonila do mojega obraza in se z ustnicami dotaknila mojih. Razprl sem jih, da bi jo poljubil, a je preko mojih ustnic zdrsela z jezikom, nato pa se je nenadoma pognala nazaj in odprla gumb na mojih hlačah.
Vrgel sem glavo nazaj in zastokal od užitka, ko je okoli moje glavice zaokrožila z jezikom in ga nato potopila vase skoraj do korena.
Užitek je bil tako intenziven, da je že skoraj mejil na bolečino in lahko bi eksplodiral v njenih ustih, a sem jo z roko ustavil.
Dvignila se je na mene in slekla majico, pod katero ni bilo modrca. Z rokama sem jo nežno prijel za prsi, a je pograbila moje roke in jih trdno stisnila nanje. Medtem sem nekako uspel zbrcati hlače s sebe in odpreti gumb na njenih.
Dvignila se je na kolena nad menoj in jih potegnila navzdol, nato pa se je postavila nad mene, tako da sem imel obe dojki tik pred obrazom in z jezikom sem v trenutku napadel njeno levo bradavičko, ona pa je, precej bolj spretno kot jaz nekaj trenutkov prej, kar z nogama slekla hlače in spodnjice.
Ko se je spustila nazaj, sem bil kar nenadoma v njej. V tisti topli, vlažni notranjosti, ki je obkrožala bistvo moje seksualnosti in ki je izbrisala vsako razumno misel v mojih možganih.
Še ko sem bil v njej, se je previdno obrnila, da sem imel od spodaj pogled na njen hrbet in zatilje. V poltemi sem strmel v njeno postavo in njena ritka se je premikala po meni s takšno spretnostjo, da sem vedel, da ne bom zdržal dolgo.
Zaprl sem oči in nagnil glavo nazaj ter poskušal odmisliti orgazem, takrat pa sem zaslišal njen glas.
»Želela sem si te,« je rekla s hipnotičnim glasom, »prav predstavljala sem si, kako te čutim v sebi.« Nagnila je glavo nekoliko nazaj. »Najraje bi skočila na oder in te vzela kar tam.«
Nagnila se je nekoliko naprej, da sem samo z glavico drsel vanjo, ona pa je z desnico šla do svojega ščegetavčka.
Zastokala je na glas in njeno telo se je napelo. Poleg svojega drsenja vanjo, sem čutil tudi njeno roko, ki je drsela po ščegetavčku in razneslo me je. Prihajal sem vanjo, ona pa je prišla le nekaj trenutkov za menoj.
Nekje od daleč sem slišal njene orgazmične krike preko svojih in pojma nimam, koliko časa je minilo, ko sva se zrušila na posteljo popolnoma brez moči.
»Vidiš? Zato potrebujemo bend. To zgodbico mi je pravil Miha in verjamem mu. In dobro veš, da je njihov bend beden, pa vseeno dobijo 'grupijke'.«
Matic je strmel vame in nekako nenavadno mežikal, rekel pa ni nič.
»Ti si dober kitarist,« sem ga prepričeval, »Tina je že igrala … kaj so že bile?«
»Peklenske mačke.«
Zasmejal sem se. »Saj res. Gotovo bo za. Jaz sem igral klavir v nižji glasbeni. Potrebujemo samo še bobnarja in pevca ali pevko.«
Rahlo je prikimal in se zasmejal. »Vprašajva Tino!«
Ni bilo ravno poletje 69 in ker sem bolj ali manj cele dneve preživel v tiskarni, tudi ni bilo najbolj zabavno poletje mojega življenja, a že čez dva tedna se bo začel pouk in naj se sliši še tako grozljivo … veselil sem se šole.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV