Urban Klančnik je svojo pisateljsko kariero začel s fantazijskim romanom Kalius, se nato podal v resnejše vode z romanom Geneza, kasneje pa je izdal še družbenokritični humoristični roman Droplja Krt. 20. aprila 2012 je izšel še njegov četrti roman Ali mrtvi sanjajo?, v katerem se loteva tematike druge svetovne vojne. Ekskluzivno za portal Moški svet je napisal serijo erotičnih zgodb, katerih glavni akter je najstnik Virgil Soklič. Izjemne karikature Virgila in njegovih dogodivščin je narisala mlada umetnica Nataša Jurca.
»Veš, da to ni pošteno?«
Ana je pogledala Andreja. »Kaj?«
»V Braziliji sva, pa imaš vseeno najlepšo ritko na svetu.«
Stegnila je svoje dolge noge po belem pesku. »Ne le da sva v Braziliji dragi, sva na Lagoinha do Leste, na najlepši plaži na svetu.«
Sklonil se je k njej in s prsti pobrusil po njenih golih prsih, ki so se nastavljale soncu.
»To nima veze z dejstvom, da imaš najlepšo ritko na svetu?«
Zasmejala se je. »Ta tvoja obsedenost z ritkami …«
»Samo s tvojo, ljubezen moja.«
Nedaleč stran je ob baru na plaži sedel moški z daljšimi črnimi lasmi in ju opazoval. Bilo je vroče, a je imel na sebi črn usnjen plašč, v roki pa je držal zelen kokosov oreh iz katerega je štrlela slamica.
»Ne razumem,« je dejal sam pri sebi, »preprosto ne razumem.«
Vedel je, da ju opazujejo štirje opazovalci, ki jih trenutno sicer ni videl, a ni razumel kaj hočejo z njima. Bila sta pač turista, očitno sveže poročena.
»Ne, res ne razumem.«
Pod plaščem je čutil težo pištole Glock 17 Gen 4, a je vedel, da za svečenico ne bo dovolj.
Ves dan sta ostala na plaži in Raiker ni imel izbire, kot da je sedel v baru in pil napitke, ki jih je mešala privlačna Brazilka.
Šele nekje ob sedmih sta se mladoporočenca odpravila proti hotelu, kjer sta plesala pozno v noč in tam je danes prvič zaznal enega od 'opazovalcev'. Bil je skoraj prepričan, a je vendarle moral preveriti. Če ga ujame, bo morda dobil odgovore, ki jih je nujno potreboval. Vedel je, da se bosta mladoporočenca čez šest dni vrnila nazaj v domovino torej je vedel, da mora 'svečenica' v naslednjih šestih dneh nekaj narediti z njima. Niti sanjalo se mu ni kaj.
Raiker je bil gotovo eden najboljših 'čistilcev' na svetu in v tistem trenutku je pomislil, kako malo jih je. »Vsaj izkušenih,« je zamomljal sam pri sebi. »Vsi so že mrtvi.«
Sedaj ko je imel tarčo, je ne bo več izpustil. Tale 'opazovalec' je njegov. Spet je čutil težo pištole pod plaščem in se nasmehnil, a samo v mislih. Kolikokrat je preklinjal svojo usodo, a je globoko v sebi oboževal to kar dela.
»Ne morem verjeti, da sem ga izgubil,« je zaklel sam pri sebi. 'Opazovalec' je zapustil hotel, ko sta se mladoporočenca odpravila spat in Raiker je bil takoj za njim, nato pa ga je v temnih ulicah nenadoma izgubil. Kot da bi ga vase posrkala tema. Hotel se je že obrniti nazaj proti hotelu, ko je nenadoma zaslišal dekliški krik.
Stekel je v smeri od koder je prišel in zagledal dva moška, ki sta napadla dekle. Eden jo je tiščal k tlom, drugi pa je trgal obleko z nje. Raiker je bil v dveh daljših skokih pri njiju in pograbil prvega ter ga treščil ob steno hiše, da se je sesedel. Drugega je brcnil z nogo v mednožje, da se je zrušil na kolena in nato z obema rokama pograbil njegovo glavo, ter mu s kolenom zdrobil nos.
»Si v redu?« sklonil se je k dekletu.
»Odlično,« je z nasmehom na obrazu dejala punca. Poskušal se je vreči nazaj, a je bilo že prepozno. Zadelo ga je 50.000 voltov in sila energije ga je vrgla nazaj. Vendar ni izgubil zavesti. Dekle se je pobralo na noge in s počasnimi koraki prišlo do njega. Sedaj se je je spomnil. Bila je tista natakarica, ki mu je stregla kokosove napitke na plaži. Sklonila se je k njemu in strmela vanj z otožno lepimi očmi.
»Raiker, kajne?«
Ni se mogel premakniti.
»Vem, da si ti. Srečala sva se že, ampak se me verjetno ne spomniš ...« Vbrizgala mu je neko tekočino v žilo in njen glas se je spremenil v serijo nerazumljivih besed, nato pa je izgubil zavest.
Šumelo mu je v glavi in nikakor ni mogel izostriti pogleda. Za glavo ga je prijela roka in jo dvignila. Zagledal je obraz, a preprosto ni mogel izostriti pogleda. Čutil je udarec, ki naj bi ga dodatno streznil. Ni se zgodilo.
»Marco,« je slišal opozorilni glas ženske in roka je spustila njegove lase.
Na ustnicah je začutil nekaj hladnega in nekako ugotovil, da je voda. Pil je v počasnih, a dolgih požirkih in zdelo se mu je, kot da mu hladna voda na novo oživlja ude. Tako oči kot misli so se zbistrile.
Uspel je dvigniti glavo in jo zagledal. Bila je 'Svečenica', ženska, ki so jo iskali že leta, morda celo desetletja. In zavedal se je, da je mrtev. Pravzaprav, da bo v kratkem.
Svečenica je imela dolge črne lase, ki so ji segali skoraj do kolen. Njena rjavkasta, zagorela koža je kazala domorodne korenine. Bila je popolnoma gola. Vse kar je imela na sebi je bila ogrlica, na kateri je viselo deset kosti, deset prstov.
Z roko je zdrsela preko prsi in se dotaknila enega od prstov. V njenih očeh se je zrcalila okrutna inteligenca, pomešana s pohoto, a Raiker seveda ni videl njenih oči, saj je strmel v njene popolne prsi.
»Kaj hočeš od njiju?« je vprašal ne da bi odmaknil pogled od nje.
Zasmejala se je, a njene oči so ostale ledeno hladne. »Kaj zmeraj misliš samo na posel?«
Stopila je k njemu in ga pobožala po prsih. Šele sedaj je opazil, da je tudi on gol in privezan z verigami na strop.
»V glavnem. Torej?«
»Nista več tvoja skrb, 'čistilec'.«
Za trenutek je zaprl oči. Dva moška sta stopila do njega in pričakoval je sunek z nožem, a sta samo odklenila verige. Padel je po tleh. Še zmeraj je bil napol paraliziran, zato sta ga brez težav zvlekla do postelje in ga priklenila za roke in noge.
Svečenica je prišla za njim. V rokah je imela lutko, ki je bila precej podobna njemu. Upal je, da ga bodo preprosto ubili, a kot kaže ne bo tako preprosto.
Usedla se je poleg njega na posteljo in z roko prijela za njegov penis, ki je takoj začel rasti.
»Oh bog, umrl bom, pa še zmeraj mislim na seks,« je pomislil in zaprl oči.
Strmela je v sedaj popolnoma pokončen ud, in zdela se je kar nekako zamišljena.
»Sama ne bi imela nič od tebe.« Vstala je, in ob posteljo so stopile tri punce, ki so z neko pošastno pohotnostjo strmele vanj.
»Uživajte punce,« je rekla svečenica, ter med njegove noge vrgla lutko, nato pa odšla iz sobe. Z njo sta odšla tudi oba moška, dekleta pa so se v tistem trenutku pognale nanj.
Upal je, da bo katera prišla k njegovi glavi, da bi jo morda zagrabil z zobmi, a niso bile tako neumne.
Prva je prišla nanj tista punca, ki mu je stregla na plaži, se pravi tista, ki ga je ujela. Očitno je bila to njena nagrada za uspešno opravljeno delo.
Čutil je kako je zdrsel vanjo in kljub vsemu je zaprl oči od užitka. Bila je topla, vlažna. Rahlo se je rokami naslonila na njegove prsi in začela valovati po njem. Sprva se je premikala počasi, nato pa je začela postopoma povečevati tempo. Stisnila je s Keglovimi mišicami in se toliko dvignila, da je vanjo prodiral samo z glavico. Upal je, da bo zdržal dlje, a preprosto ni mogel. Bila je premočna. Brizgnil je vanjo in zavpil, tako od užitka kot od bolečine in v njegovem orgazmu se je potegnila nazaj. Čutil je, kako njegova življenjska energija med samim orgazmom polzi iz njega, se z vsakim brizgom semena prenaša vanjo. Ko je končno končala, se je zastrmela v njegove oči. Mislil je, da bo izgubil zavest tako izčrpan je bil. Ker je bila punca prva, je lahko iz njega iztrgala največ energije. Tole kar je dobila danes, ji bo kupilo leta življenja. Nekaj trenutkov je sedela na njem in ga opazovala, nato pa se je umaknila in do njega je prišla druga.
Druga punca je bila blondinka z rumeno črtico pri mednožju, ki je govorila, da gre za naravno barvo las. Blondinka se je zlobno nasmehnila in pograbila lutko ter iglo. Nekaj trenutkov je strmela vanj, nato pa zasadila iglo naravnost v mednožje lutke.
Raiker je zakričal. Poleg bolečine je čutil, kako življenjska energija iz drugih delov telesa počasi teče proti mednožju. Zdelo se mu je cela večnost, ko je dekle potegnilo iglo iz lutke in bolečina je, tako nenadoma kot se je pojavila, izginila. In na lastno grozo je videl, da je njegov penis ponovno v stoječem stanju.
Blondinka se je sklonila nadenj in z jezikom obliznila glavico. Nekaj časa je, kot bi bil sladoled, lizala po spodnjem delu glavice, nato pa ga je vzela v usta.
Raikerju so se tresle roke, telo je kričalo v obupni ekstazi za katero je vedel, da bo vzela še del njegovega življenja.
Njena usta so ustvarila vakuum, ki je vlekel iz njega tako seme kot življenje. In ponovno je eksplodiral v orgazmu. Brizgal je v njena usta in tako kot pri prvem dekletu, ne le seme.
Sedaj je celo za nekaj trenutkov izgubil zavest, a so ga spravile pokonci in do njega je stopila še ena črnolaska, ki je bila, podobno kot svečenica, indijanskega porekla, a je morala imeti v sebi tudi nekaj afriške krvi.
»Prosim,« je šepnil a to je temnolaso lepotico še podžgalo. Prijela je za lutko in pred njo dvignila iglo.
»Prosim,« je šepnil še enkrat, čeprav je vedel, da ne bo pomagalo. Zakričal je od bolečine in se po kakšni minuti ponovno zavedel, da je v popolnoma trdnem stanju.
Temnolaska je z nohti potegnila po njegovih prsih, da je pritekla kapljica krvi, nato pa se je sklonila, ter jo popila. Po tem so se ji oči nenavadno zasvetile, kot oči lačne živali.
Prijela je za njegov penis ter nanj polila hladno, gosto tekočino in ga nastavila na svoj anus. Nekajkrat je z njim potegnila po svojem presredku in nato z vso težo pritisnila nanj, da je vstopil vanjo. Vrgla je glavo nazaj, da so se njene prsi izbočile in se začela premikati. Takoj je čutil, kako se je njena življenjska energija povezala z njegovo in kako jo je začela vleči vase. Stene njene zadnjice so z vso močjo pritiskale na glavico, njena energija ga je vlekla vase in že po kakšnih tridesetih sekundah je prišel še tretjič ter takoj izgubil zavest. Čeprav brez zavesti, pa je njegovo seme brizgalo vanjo in prenašalo življenjsko energijo preko orgazma.
Selma, dekle, ki je 'čistilca' ujela, je, po tem ko sta ostali dve odšli, stopila do njega in strmela v njegovo nezavestno telo. Bil je lep moški, že takrat ko ga je prvič srečala, se je zaljubila vanj, čeprav je bila stara komaj dvanajst let.
»Brez skrbi,« je šepnila, »vse bo v redu.«
Vem, razumem, še zmeraj se sprašujete »Kaj ima vse skupaj opraviti z ubogim starim Virgilom?«. Potrpite še malo, samo še dve zgodbi in vse vam bo jasno.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV