Posilila ga je

»Hej Virgo.« Stopil sem do Matica, ki mi je ponudil steklenico … hm, mislim, da je bilo neko olje pomešano z alkoholom, ki se v glavnem uporablja za oljenke. Saj se šalim, ampak okus je moral biti nekaj podobnega in prepričan sem, da če bi spil celo steklenico, bi vsaj oslepel.

»Ob devetih začnejo,« sem sporočil Maticu in napravil požirek.
Vrgel se je na kolena in dvignil roke. »Norooooooo,« je zavpil in se trenutek za tem pognal na noge, mi iztrgal steklenico iz rok in napravil dolg požirek.

Okej, če sem iskren, sem šele pred nekaj tedni prvič slišal zanje. Dino, ki je bil popolnoma nor nanje, nama je dal CD Altars of Madness in čeprav se mi je sprva zdel nekoliko pretežek, pa sem nenadoma ugotovil, zakaj nama je Dino dejal, da nama bo iztrgal srce in ju še utripajoči požrl, če napraviva kakšno prasko na njem.

Mimogrede, Dino je bil že od šestih naprej tik pred odrom in čakal na skupino. Ni pil, ni kadil, samo čakal je trenutka, ko se bodo pojavili 'Morbidi'. In takrat ne bi priporočal, da je kdo v njegovi bližini. Takrat sem bil prepričan, da bo Dino popolnoma na novo definiral idejo 'crowd surfanja' in 'mosh pita'. Vendar se to ni zgodilo. Bil je relativno pri miru (zanj) in kasneje mi je dejal, da preprosto ne bi mogel poslušati, če bi samo norel. Pri pesmi Lord of all Fevers and Plague se preprosto ni mogel zadržati.

Pravzaprav nisem želel govoriti o koncertu, temveč o precej nenavadni stvari, ki se je zgodila po njem. Z Maticem sva še nekaj časa po koncertu popivala, ko je nenadoma polil s pivom nekega fanta. Bilo je čisto po nesreči in čeprav se je opravičil, ni kaj prida pomagalo. Le kakšnih pet minut kasneje sva bežala pred celo druščino, ki naju je hotela linčati, ali vsaj nekaj podobnega.

Ne spomnim se točno, kje sva se razšla, a nenadoma sem bil v temni ulici. Na desni je bila napol podrta zgradba, tista na levi pa ni izgledala nič bolje. Slišal sem, da so v ulico stekli za menoj in stekel sem še nekaj korakov naprej ter prišel do stene. Nikamor nisem mogel več.

Obrnil sem se in jih zagledal, kako hodijo proti meni, počasi, saj so očitno vedeli, da jim ne morem več pobegniti. Sklonil sem se in pograbil opeko s tal ter jo dvignil pred svoj obraz.

»Kaj pa boš sine,« je bolj zarenčal, kot rekel eden proti meni. Opeka jih ni prestrašila, čeprav bi z njo vsaj enemu gotovo razbil glavo.

Nisem odgovoril. Obrnil sem se v svojo levo in zagnal opeko v okno, ki je moralo voditi v klet zgradbe. Še preden so doumeli, kaj nameravam, sem se pognal skozi razbito okno v temo kleti.

Čutil sem, kako mi teče kri po boku, kjer sem se urezal s steklom, a sem ponovno pograbil isto opeko in se obrnil proti oknu.

»Prvi, ki pomoli glavo skozi okno, mu jo zdrobim,« sem zavpil ven in eden od njih je posvetil s telefonom proti meni. Umaknil sem se za kamniti steber. Preklinjali so me in metali kamenje v klet, notri si pa le niso upali. Moral bi priti vsak posamezno in gotovo ni imelo nobenega od njih, da bi se vrgel skozi, kot sem se jaz. Zdaj sem namreč čutil, da mi teče kri iz čela v oči in po licu. In bil sem tako besen, da bi v resnici razčesnil glavo prvemu, ki bi stopil skozi okno.

Vendar so se raje umaknili. Gotovo so mislili, da bo bolje, da počakajo, da pridem jaz ven. Obrnil sem se. Od zunaj je prihajalo približno dovolj svetlobe, da sem videl, da sem v večjem prostoru, ki je v preteklosti najverjetneje služil kot kurilnica. Pred menoj so bila vrata in stopil sem do njih, a so bila zaklenjena. Usedel sem se na neki zaboj in potipal žepe, da bi našel telefon, a mi je moral med begom pasti iz žepa. Mislim, da sem samo za trenutek zaprl oči in ne vem, ali sem zaspal ali pa sem padel v nezavest. Nenadoma sem čutil roke na sebi in še preden sem se uspel prav zavedati, sem čutil, da imam roke v lisicah.

Najprej sem pomislil, da so me pač ujeli policisti, a sem se motil.

»Kaj za vraga počneš v moji kleti?«

Nekaj mi je posvetilo v obraz, tako da nisem mogel dobro videti postave pred seboj, a po glasu sodeč sem lahko sklepal, da gre za žensko.

»N-n-ne vem …« Bil sem še zmeraj pijan in omamljen tako od udarcev kot od krvavenja.

Stopila je čisto k meni. Na sebi je imela umazane in raztrgane kavbojke. Imela je razmršene lase in sajast obraz, a pod temi sajami se je skrivalo čedno dekle.

»Si me hotel okrasti?« Prijela me je za bundo in me potegnila čisto k sebi, nato pa me potisnila nazaj, da sem zadel z glavo ob steno.

»Auč, nehaj no. Nič nisem hotel ukrasti. Samo bežal sem.«
Mislim, da je videla neko iskrenost v mojih očeh in nekoliko se je odmaknila. Mislim, da sem v tistem trenutku spoznal, da pravzaprav nisem v najboljšem položaju. Roke sem imel priklenjene z lisicami za kovinsko cev, se pravi ujetnik punce, ki je bila, čeprav luštna, najverjetneje tudi nora.

Stopila je stran in iz omarice na steni nekaj vzela. Nekaj časa je strmela v stvar, nato pa jo je položila nazaj v omarico.

Spet se je obrnila k meni. »Kako ti je ime?«

»Virgil.«

Stopila je čisto do mene in se po turško usedla nasproti.

»Nenavadno ime.«

Nisem vedel, kaj naj odgovorim.

»Ampak mi je všeč. Sliši se deviško. Si?«

Kar nekako ji nisem prav dobro sledil. »N-ne.«

Zasmejala se je na ves glas. »Kaj se me bojiš?«

»Malo,« sem priznal.«

Sklonila se je čisto k meni. »Morda imaš prav. Morda sem res nevarna.« S hrbtno stranjo roke me je pobožala po obrazu, nežno, kot da že dolgo ne bi čutila toplote človeške bližine.
Napel sem mišice in se poskušal osvoboditi, a nisem mogel.

»Samo sprosti se,« je rekla šepetaje in me poljubila na ustnice. Lahko sem okusil prah premoga v njenem poljubu. Nisem razprl ustnic in rahlo jih je obliznila z jezikom, nato pa nežno prodrla v notranjost. Njeni prsti so razprli bundo in z rokama je šla nižje ter dvignila pulover. Z ledeno mrzlimi rokami je šla še pod srajco in jih naslonila na moje prsi, kot bi si jih želela pogreti.

Stisnila je telo bližje mojemu in razkrečila noge. »Jaz pa mislim, da si v vsakem primeru nedolžen,« je spet zašepetala, tako da se je z ustnicami dotikala desne mečice mojega ušesa. »Misliš, da izgubiš nedolžnost preprosto tako, da ga vtakneš v žensko?« Zasmejala se je.

Roki sta začeli drseti z mojih prsi nižje proti trebuhu, ki sem ga avtomatično napel, da bi ji pokazal, da imam mišice. Resnici na ljubo, kakega 'six-packa' nimam.

S prsti se je igrala z dlačicami, ki jih imam pod popkom in priznati moram, da tako vzburjen nisem bil še nikoli. Vem, da sem to že mnogokrat rekel.

Čutil sem, kako se je začela igrati z gumbom na mojih hlačah in kako se je ta nenadoma odprl. Potegnila je zadrgo navzdol in ga prijela skozi boksarice. S kazalcem je tipala po glavici ter se nato spustila nižje, pod glavico. Ne vem točno, kaj je počela, a vse dlačice v zatilju so se mi nenadoma dvignile. Vse telo se mi je napelo v ekstazi.

»Paše, kajne?«

»J-j-a,« sem zamomljal. Kolikor je bilo strahov v moji glavi, so v trenutku izginili.

Nekoliko je potegnila boksarice proti kolenom in ga osvobodila. Za trenutek se je zastrmela v moje oči, nato pa se je spustila z usti do njega in ga vzela v usta. Imel sem občutek, kot da se ljubi z njim, včasih nežno, malce kasneje bolj grobo. Spuščala se je nižje do mod, jih ljubkovala in se igrala z njimi, kot da je očarana.

Nato se je, kot bi odrezal, dvignila nazaj do mojega ušesa.

»Pobrij se! Boš videl, ženske bodo navdušene.«

Vstala je in si odpela gumb na hlačah ter jih potegnila do gležnjev s spodnjicami vred. Nato se je usedla name.
Z glavico sem prodrl nekaj milimetrov vanjo, a še ni bila čisto mokra. Prijela me je za penis in ga po centimetrih počasi usmerjala vase. Nekje na polovici se je navlažila in pritisnila je name z vso težo. Vrgla je glavo nazaj in z medenico diktirala ritem, ki je bil popolnoma njen.

Z levo roko me je držala za desno rame, z desnico pa si je šla med noge in si dodatno dražila klitoris. Vrgel sem glavo naprej in zakopal obraz med njeni dojki, ona pa me je stisnila k sebi. Ali bolje, v sebe.

»Prišla bom,« je skoraj zavpila in to me je dodatno vzburilo. A sem se zadržal. Počakal bom, da bo prišla ona, istočasno pa jaz z njo. Res sem se uspel zadržati vse do trenutka, ko je njeno telo eksplodiralo v orgazmičnih krčih. Le trenutek zatem mi je začelo prihajati vanjo. Ko so moji orgazmični krči že ponehali, je ona še zmeraj trzala v silovitem vrhuncu, nato pa se je zrušila name.

V tistem trenutku ji je iz las padla sponka in to čisto v bližino moje desne roke. Hitro sem jo, ne da bi ona opazila, skril v dlan.

Nekaj časa je še slonela na meni, nato pa se je dvignila in stopila vstran. Z nekim nenavadnim pogledom je strmela vame.

»Se vidiva jutri. Brez skrbi, prinesla ti bom vodo in hrano.« S temi besedami je odšla skozi vrata in slišal sem, kako je na drugi strani škrtnila ključavnica.

Kar nekaj časa sem potreboval, da sem razprl sponko in jo spravil v ključavnico lisic. Vedel sem, da jo moram najprej obrniti v levo, nato malo navznoter …

Ah, vraga, ne morem več. Lisic najverjetneje ne bi znal odkleniti, tudi če bi imel ključ. Res sem bežal pred linč-bando in res sem prišel v klet. Res sem izgubil zavest in res me je punca vklenila z lisicami. Prisežem, da se je vse to v resnici zgodilo. Vklenila me je zaradi tega, ker se je bala, da sem kakšen nor kanibalski džanki, ki je vdrl v njen skrivni kotiček.
Ko je videla, da nisem, in da me je zagrabila popolna panika, ko sem hotel potrgati lisice, me je prijela za obraz.

»Virgil, pomiri se, saj niso prave lisice. Igračke za seks so. Samo potegni vzvod ob roki in odprle se bodo. Ne jih uničit, ker so skoraj nove.«

Čeprav so bile narejene tako, da se lahko oseba osvobodi sama, pa mi je vseeno morala pomagati. Priznam, da sem en velik štor.

Ko je bilo to opravljeno, me je preprosto vrgla ven, čeprav sem drezal vanjo, da bi mi povedala, kdo je, a se ni dala. Povabil sem jo celo na pijačo. Ob luči sem namreč videl, da sem ji delal krivico. Ni bila le luštna, bila je SBKDOVURP (seks bomba, za katero bi si dal odrezati vse ude razen penisa). A žal ni hotela imeti nič z menoj. Zato sem napravil nekaj groznega, v resnici se gabim sam sebi, a si preprosto nisem mogel pomagati. Naslednji dan sem se vrnil in znova vstopil v klet. Odšel sem do omarice in jo odprl. V njej sem našel zvezek z usnjenimi platnicami in ga odprl. Bil je njen dnevnik.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!