V zadnjem času je v svetu avtomobilizma vse popularnejša uporaba električne energije, ki je v primerjavi z uporabo fosilnih goriv tudi veliko cenejša in okolju manj škodljiva. V Sloveniji je tako mogoče najti kar nekaj zanesenjakov, ki so si električna vozila izdelali kar sami, na fakulteti za elektrotehniko pa so na podlagi lastnih raziskav razvili paralelni hibridni pogonski agregat za motorno kolo, ki je sestavljen iz elektronsko komutiranega stroja in motorja z notranjim izgorevanjem.
Fakulteta za elektrotehniko izvaja tudi številne raziskovalne in razvojne projekte, ki potekajo v vrhunsko opremljenih laboratorijih. Eden izmed izstopajočih projektov je tudi ukvarjanje z aktualnimi izzivi na področju sončnih celic in fotonapetostnih modulov. Cilj teh projektov je pocenitev postopkov tehnologije in iskanje novih rešitev za učinkovitejše delovanje. O izrabi sončne energije in razširjenosti sončnih elektrarn pri nas smo se pogovorili tudi s prof. dr. Markom Topičem, predstojnikom laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko.
1. Kdaj ste se na fakulteti začeli ukvarjati s fotovoltaiko?
Fakulteta za elektrotehniko se ukvarja s fotovoltaiko že tri desetletja. Zaslužni profesor Jože Furlan je leta 1980 sodeloval na ameriško-slovenskem projektu o kristalnosilicijevih sončnih celicah. Od takratne majhne raziskovalne skupine pa do danes je fakulteta sodelovala na 6 evropskih raziskovalnih projektih s področja fotovoltaike. Trenutno se izvaja projekt SiliconLight, ki se osredotoča na usmerjanje svetlobe v tankoplastnih silicijevih sončnih celicah in modulih za dosego čim večjih izkoristkov ob čim manjši porabi silicija.
2. Kako daleč je sedaj ta tehnika, lahko učinkovito nadomesti običajno pridobivanje energije?
Sončne elektrarne pretvarjajo sončno energijo v električno z učinkovitostjo od 5 % do 20 %. Rekordna učinkovitost pretvorbe pri laboratorijskih sončnih celicah je višja in trenutno dosega do 43 %. Ker gre pri fotovoltaiki za neposredno pretvorbo v električno energijo, so izkoristki okoli 20 % že zelo konkurenčni. Po drugi strani pa je sončne energije na pretek in tudi sončne elektrarne z majhno učinkovitostjo pretvorbe zagotavljajo dovolj električne energije.
3. Kakšno je razmerje med ceno elektrike, pridobljene s strani fotonapetostnih modulov, in običajno pridobljeno električno energijo?
Cena električne energije iz sončnih elektrarn pada hkrati z vedno cenejšimi fotonapetostnimi moduli in ostalimi komponentami sistema. Pri povprečni neto ceni iz 2011, ki je znašala 2000 EUR/kW, bi bila gola cena električne energije okoli 67 EUR/MWh, kar pa je že primerljivo in konkurenčno plinskim in termo elektrarnam.
4. Kaj pa domača uporaba? Lahko običajno gospodinjstvo pridobiva elektriko zgolj s pomočjo fotonapetostnih modulov?
Slovensko gospodinjstvo porabi okoli 3,5 MWh električne energije na leto. Za izenačitev porabe s proizvodnjo iz sončne elektrarne bi gospodinjstvo moralo imeti sončno elektrarno moči 3,5 kW. A priklop na električno omrežje je še vedno potreben, saj večinoma trošimo električno energijo ob drugem času, kot jo proizvaja sončna elektrarna
5. Koliko sončnih elektrarn imamo v Sloveniji, kolikšna je njihova zmogljivost in kje se nahaja večina?
Trenutno je v obratovanju okoli 1200 sončnih elektrarn s skupno močjo 75 MW. Največ jih je nameščenih na Štajerskem (280), Celjskem (225) in Ljubljanskem (188) območju. V okviru spletnih strani fakultete deluje tudi Slovenski portal za fotovoltaiko, kjer se stanje sprotno ažurira.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV