Testirali protivirusne programe, tukaj so rezultati!

V ospredju testiranja vsakdanja uporaba

"Potrošniške organizacije smo bile na testiranju pozorne na to, kako se protivirusne zbirke učinkovito odrežejo pri iskanju zlonamerne programske opreme, ki preži na nas na različnih spletnih mestih ali pa jo v računalnik prenesemo z USB-ključem. V obeh primerih je prva skrb namenjena odkrivanju zlonamernega programa, še preden se naloži v računalnik," je poudaril vodja testiranja pri ZPS, Boštjan Okorn in dodal: "Zaznava virusov na USB-ključku je bistveno slabša, ko spletna povezava ni bila vzpostavljena. V tem primeru je večina programov pokleknila, kar pomeni, da je zaradi varnosti nove ključke pametno priključevati le takrat, ko smo povezani v internet."

Med testom so obiskali 573 spletnih mest, ki se lažno predstavljajo kot bančna spletišča ali spletna mesta za spletno plačevanje, priključne igre in podobno in tako preverili zaščito pred ribarjenjem (phishing). "Vpisali smo še 429 spletnih naslovov, s katerih se v računalnik prenese zlonamerna koda. Negativno nas je presenetilo, da so nekateri programi dobri le pri odkrivanju ene vrste nevarnosti – zlonamerne kode ali ribarjenja," navajajo.

Lažen občutek varnosti?!

"Splošna ocena ni obetavna, na splošno pa so se požarni zidovi v zbirkah odrezali bistveno slabše, še zlasti to velja za test prometa v in iz računalnika. Najslabši programi so pustili odprtih bistveno preveč vrat, da bi bila lahko ocena boljša kot nezadovoljivo," je izpostavil Boštjan Okorn.

Test zasebnosti tokrat še ni vplival na oceno

Med testom so preverjali tudi, koliko lahko zaupamo protivirusnim programom. Le pet od 18 izdelkov na testu se navzven ni izdajalo z unikatno oznako. "Tokrat testa zasebnosti nismo obtežili, ga pa najverjetneje bomo že pri naslednjem preizkusu protivirusnih programov, ki se pogosto tudi sicer izkažejo za male trojanske konje, saj ob namestitvi prinesejo s seboj še kakšen neželen dodatek," poudarja Boštjan Okorn in dodaja: "Namestitev dodatkov lahko preprečite, če ste med namestitvijo pozorni in odkljukate ustrezna polja, zato previdnost ni odveč. Velja opozoriti tudi na zmotno mišljenje, da ko se protivirusne zbirke naveličate oziroma jo zamenjate, mislite, da ste z njeno odstranitvijo izbrisali vse datoteke, povezane s programi. Res je, najboljše zbirke zmorejo tudi to, a med testiranimi je večina po odstranitvi pustila za seboj kar nekaj neuporabnih map in datotek."

Protivirusne zbirke programov za razliko od samostojnih protivirusnih programov omogočajo popolnejšo zaščito računalnika z enotnim uporabniškim vmesnikom. Protivirusne zbirke so običajno primerne tudi za računalniške začetnike. "Pri najboljših je uporabniški vmesnik preprost in logičen, praktično vse zbirke pa lahko pred nakupom do 30 dni brezplačno preizkušate. Še to: predvsem lastnikom starejših ali manj zmogljivih računalnikov svetujemo, da pred nakupom preverijo, ali njihov računalnik ustreza priporočljivi (in ne minimalni) konfiguraciji," svetuje Boštjan Okorn iz ZPS.

Nasvet ZPS - ali sploh potrebujem protivirusni program?

1. Vse je odvisno od operacijskega sistema. Tu je nekaj splošnih napotkov:
Windows 7 (ali Vista): namestitev protivirusnega programa je praktično obvezna.
Windows 8: vgrajen protivirusni program zagotavlja povprečno zaščito, priporočljivo ga je nadgraditi s samostojno rešitvijo.
Windows XP: Microsoft od aprila 2014 za ta operacijski sistem ne zagotavlja več varnostnih popravkov, zato je nezanesljiv – z ali brez protivirusnega programa. Če ga še uporabljate, je čas za zamenjavo. Sčasoma ga bodo nehale podpirati tudi banke s svojimi varnostnimi potrdili.
MacOS: ta operacijski sistem je le redko tarča napadov, zato protivirusni program ni nujno potreben.
iOS: protivirusni program ni nujno potreben.
Android: protivirusni program ni nujno potreben, a bodite previdni pri prenosu aplikacij.

2. Ne zanašajte se, da bo protivirusni program preprečil vse grožnje, zato pazite, kako uporabljate računalnik, katera spletna mesta obiskujete, kaj z njih prenašate in podobno.