Prvi so leta 1952 na idejo računalniške ’mike’ prišli pripadniki kanadske vojne mornarice. Naprava je bil na moč okorna in nikakor priročna, saj je za sledilno ’kroglico’ služila kar krogla za kegljanje. Zaradi vojaške narave je niso nikdar patentirali ali množično proizvajali.
Prva 'priročna' miška se je rodila leta 1963. Ameriški izumitelj Douglas Engelbart je izdelal mehanizem, ki je zaznaval gibanje s pomočjo dveh kolesc, ukaze pa je sprejemal zgolj z uporabo ene tipke. Ohišje je bilo leseno in nič kaj ergonomsko, vendar jo je bilo moč upravljati z eno roko. Prvo sledilno kroglico uporabniku prijaznih dimenzij so razvili Nemci, z njo pa so risali vektorske grafe.
Tržna različica je sledila izpod prstov inženirjev pri Xeroxu. Kroglico so nadomestili optična tipala, za orientacijo pa je služila posebna podloga. ’Miška’ se ni prijela, saj je bilo potrebno za komplet odšteti 60.000 evrov. Apple je ’udaril’ leta 1983, njegova kvadratna priprava ni nikakor spominjala na njihove današnje izdelke, gibanje je zaznavala s pomočjo kroglice, za osem tisočakov pa je bila na voljo v kompletu z osebnim računalnikom Lisa. V začetku devetdesetih so ’poprijeli’ Švicarji – Logitech je predstavil prvo brezžično miško, leta 2004 pa so ’igričarske’ navdušence razveselili z lasersko različico. Drsno kolesce so leta 1996 iznašli pri Microsoftu, na univerzalni USB priklop pa so konec devetdesetih ’preklopili’ pri Applu.
Čeprav se zdi, da je računalniška miška, poleg tipkovnice, ena najbolj razširjenih vhodnih naprav se zdi, da se njen čas izteka. Kot kaže, prihaja obdobje zaslonov na dotik in prostoročnih uporabniških vmesnikov.
Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV