Mediji so že v prejšnjih mesecih razkrili, da se obveščevalne službe pri nadzoru domnevnih teroristov in drugih tarč med drugim poslužujejo zbiranja podatkov o telefonskih klicih, sms-ih, spletnih igrah in drugih internetnih aktivnostih.
Podrobnosti o programu vdiranja v mobilne aplikacije sicer niso znane, prav tako ni jasno, v kakšnem obsegu se to dogaja. NSA poročila ni zanikala, je pa znova zagotovila, da za običajnimi ljudmi ne vohuni ter da spoštuje pravico do zasebnosti. "Komunikacije ljudi, ki niso veljavne obveščevalne tarče, NSA ne zanimajo," je dejala tiskovna predstavnica agencije Vanee Vines.
Po navedbah neke kanadske analize, na katero se sklicuje New York Times, so se sicer sredstva za sporni program od leta 2007 občutno povečala, z 204 milijonov na 767 milijonov dolarjev.
Ameriški predsednik Barack Obama je ta mesec predlagal nekatere reforme v zvezi z delom NSA, a nobenih bistvenih sprememb. Spornega programa Prizma, v okviru katerega NSA zbira podatke o telefonskih klicih, Obama ni ukinil, ampak je le zaprosil za predloge o preselitvi milijonov telefonskih podatkov stran od NSA.
Obama je predlagal še, da bi tajno sodišče Fisa, ki potrjuje preiskovalne naloge obveščevalcem, občasno moralo prisluhniti tudi mnenju novega še neobstoječega odbora zagovornikov interesov državljanskih svoboščin.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV