Aplikacije v prihodnosti kot "en zvezan miselni proces"

Ameriški Microsoft pri izdelavi programske opreme vse večjo pozornost namenja scenarijem rabe informacijskih tehnologij. Aplikacije v prihodnosti bodo morale čim več vidikov življenja združevati na privlačen in neopazen način, je v intervjuju za STA dejal Microsoftov višji direktor za poslovno strategijo in arhitekturo Miha Kralj.

Pri Microsoftu zelo gledamo na to, katere zvezne aktivnosti se redno pojavljajo. Kadar na primer kdo kupi letalsko karto, nas zanima, ali zraven vedno najame tudi avtomobil ali pa hotel. Poskušamo združiti scenarije, ko uporabnik eno aktivnost naredi na eni spletni strani, drugo pa na drugi spletni strani ali pa v drugi aplikaciji. Vodilo za scenarije je, da so stvari čim bolj zvezne in neopazne.

Naša želja je, da bi se ob uporabi programske opreme strojna oprema umaknila v ozadje, tako da uporabnik sploh ne bi vedel, da uporablja določeno napravo. Računalnik ne bi več smel biti središče pozornosti. Že zdaj so ure računalniki, avti so računalniki, tablice, telefoni ... Ko ljudje uporabljajo pametne telefone, sploh nimajo občutka, da uporabljajo telefon, ker ta preprosto izgine v ozadje. To pa se zgodi zato, ker je scenarij uporabe na telefonu oblikovan tako, da uporabnika potegne vase.

Kaj je pomembno pri takšnih scenarijih?

Scenariji za uporabnike so zelo močno vezani na to, kar ljudje radi počnejo. Ljudje radi povedo drugim ljudem, kje so in kaj delajo. Radi povprašajo druge ljudi, radi se pohvalijo, radi so zelo hitro informirani, ampak le z informacijami, ki so jim tisti hip relativno pomembne.

Poglejmo na primer scenarij, ko se odločiš kupiti novo glasbo. Tu je pomembno, da ti je program avtomatsko sposoben povedati, da bo imela ta skupina koncert naslednji mesec, in ti predlaga, da bi mogoče kupil karto za ta koncert in morda povedal še svojim trem prijateljem.

Pomembni so scenariji, ki te pritegnejo na področju, kjer imaš veliko strast, da ti omogoči vse različne dimenzije – od nakupov, kar pomeni trošenje denarja, in to je za nas seveda vedno pomembno, do tega, da to poveš svojim ožjim in širšim prijateljem, ter da se ti preprosto "zabukira" življenje, da se ti vse obrobne aktivnosti zgodijo, da se ti pove tudi, na kakšen način bi se lahko prehranjeval ...

Če že govorimo o Facebooku – Microsoft je eden o soinvestitorjev v Facebooku. Ta sicer pri nas spada v družbeni scenarij – Microsoft se je v preteklosti naučil, da je neumno vstopiti zadnji na tržišče in se potem s silo poskušati zriniti v ospredje. Zelo masovno se integriramo s Facebookom in Twitterjem, pred kratkim smo kupili tudi Skype. Novodobni Microsoft želi predvsem igrati združevalno vlogo. To pomeni, da če je Facebook zelo dober na področju družbenih omrežij, se mi povežemo s Facebookom in uporabljamo njihove družbene mreže. Po drugi strani pa ključna dodana vrednost vseh teh uporabniških scenarijev ni to, da nekaj delaš v Facebooku in potem greš ven, nekaj kupiš nekje drugje, nato pa greš spet nekam drugam. Vse mora biti tako neopazno zvezano, da lahko uporabnik nekaj, za kar bi danes moral iti v pet aplikacij in štiri različne spletne strani, vse naredi kot en zvezan miselni proces.

Kdaj pričakujete, da bodo takšne aplikacije na voljo? Bodo uporabniki to dobili že z naslednjo različico operacijskega sistema Windows?

Ti scenariji so na voljo danes. Nekaj od tega že prihaja s sodobnimi aplikacijami na Windows 8 ali pa na telefonu s sistemom Windows. Imamo nove aplikacije, ki omogočajo direktno prehajanje prek različnih naprav – uporabnik začne na telefonu, nato preide na scenarij na računalniku. Ciljamo na vse možne scenarije, kjer se uporablja tehnologijo. Microsoftova aplikacija Smartglass na primer teče na Windows 8 in se poveže z xboxom, kjer uporabnik gleda film ali pa posluša glasbo, Windows 8 pa mu medtem pove podrobnosti o vsakem igralcu ali pa povzetek filma.

Podoben scenarij je Facebookova aplikacija na telefonu Windows, ki je relativno dobro povezana tudi s koledarjem in drugimi funkcijami telefona. Ta med drugim omogoča, da ti ni treba preklapljati med tremi različnimi aplikacijami, kadar hočeš posodobiti svoj status, ampak narediš le eno posodobitev na telefonu. Podobno lahko tudi z vseh družbenih omrežij pobere vse informacije o določeni osebi in ti jih nato pokaže kot osebo v tvojem telefonskem imeniku. To je tisto, v čemer želimo igrati ključno vlogo.

Ključna je torej prenosljivost med osebnimi računalniki, pametnimi telefoni in tablicami?

Ključno vlogo igra dejstvo, da smo se sprijaznili, da en računalnik na človeka ni dovolj. Povprečen uporabnik ima namreč štiri do pet naprav. Samo prenosnik ni dovolj. Jaz imam s sabo štiri naprave – Garminova ura, ki se poveže na internet, kindle, ki se poveže na internet, in računalnik, ki se prav tako poveže na internet. Na kakšen način bi lahko vse te štiri naprave med seboj pametno združeval? To je stvar, ki nas v tem trenutku zanima.

Veliko ljudi skrbi, da se s tehnološkim napredkom, predvsem z mobilnimi napravami in internetom, vse bolj brišejo meje med delom in prostim časom. Kako odgovarjate na te skrbi?

Svoj čas že od nekdaj režemo na delčke. Ko zjutraj vstaneš, imaš malo službenega časa, ko pregledaš elektronsko pošto še iz postelje preko telefona, potem imaš malo privatnega časa, potem prideš v službo, greš na kavo, in to je zasebni čas, potem pa spet delaš. V bistvu je vprašanje, kaj je službeni čas, kaj je delovni čas, kaj je miselni čas in kaj je prosti čas. Naenkrat so ti delčki postali majhni, manj kot 30 minut in tudi manj.

Na podoben način smo ljudje delali že prej, samo da takrat tega nismo na ta način prepoznavali. Ko so naši starši hodili v službo – mislite, da je mama prišla v službo ob sedmih zjutraj in delala kot konj do dveh in potem nehala? Ne. Ampak dejstvo je, da ni bila dosegljiva, odkar je odšla iz službe, saj tehnologija tega ni omogočala. Rezanje časa na delčke je vedno obstajalo, zdaj pa zaradi tehnologije postaja vedno bolj očitno. Mislim, da to bistveno ne spreminja delovnega procesa, produktivnost pa se samo povečuje.

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!