Uroš Kraševac – jadralski car oceana in nespečnosti

Mini Transat je ena najbolj norih regat na svetu. Z le 6,5-metrskimi jadrnicami solo v več kot tritedenski tekmovalni avanturi preko oceana, pri čemer so za jadralca prepovedani stik z zunanjim svetom (satelitski telefon) in elektronske navigacijske karte. Dovoljeni so GPS in klasični navtični zemljevid ter klic v sili. Sicer pa je komunikacija možna le z radijsko povezavo kratkega dosega z bližnjimi jadrnicami.

Tisto, kar je pri takem solo jadranju posebno, so kratki intervali spanja, saj kljub avtopilotu, vezanemu na kompas ali veter, jadrnica potrebuje človeka, da se izogne morebitni oviri – na primer tovorni ladji, in pa seveda krmarja, ki jo optimalno vodi, saj gre za tekmovanje in ne prečkanje oceana. Zato je spanje omejeno na največ pol ure v kosu, skupno pa pet, šest ur dnevno. Če gre kaj narobe, kot je šlo v Uroševem primeru, pa lahko tudi le uro v dveh dnevih.

Uroš, ki je prekaljen jadralec v vseh manjših razredih (tudi Guinessov rekorder z neprekinjenim jadranjem v razredu dinghy) in z veliko izkušnjami tudi na večji barki, je tako poleg vsega moral trenirati tudi spanje. Zato da globok spanec, ki je ključen, doseže že po nekaj minutah. In pa jasno tudi mentalno pripravo na samoto sredi oceana, ki seveda vedno lahko pokaže svojo premoč (ne le lepoto).

Peto mesto na Mini transatu je najboljši slovenski rezultat v oceanskem jadranju, pri čemer je treba poudariti troje. Uroš je bil najhitrejši med novinci, tekmoval je z najstarejšo jadrnico med najboljšimi in v prvem delu od Francije do Kanarskih otokov strgal jadro, na drugem delu, med La Palmo in Antili, pa tri dni jadral v vodstvu, dokler se mu ni odlomilo vpetje genakerja in kostnika. Ampak kot pravi, se bo vrnil in napadel vrh.