Če obstaja raj na zemlji, ga utelešajo Maldivi – 26 atolov, ki se raztezajo 800 kilometrov tik nad ekvatorjem sredi toplega turkiznega Indijskega oceana v večnem blagem poletju 25–30 stopinj Celzija. Dolgo so bili ožigosani kot bogataška dolgočasna romantična destinacija, a mi smo preverili, če so lahko tudi nizkocenovni adrenalinski raj.
Maldivi veljajo za raj na zemlji, ki mu iz različnih razlogov niti približno ne morejo konkurirati niti jugovzhodna Azija, Karibi ali avstralska in afriška vzhodna obala... So Disneyland za odrasle, kar začutiš takoj, ko pomoliš noge ali glavo v ocean, v katerem plavajo Nemi, morski psi, želve, mante in skati. Nad gladino pa je, če poenostavimo (še posebno na peščenih sipinah med otočki), to svet le treh barv: zelene vode, belega peska in modrega neba ... Odsotnost navlake, gneče in rastlinskega šavja, kot smo ga navajeni na večini (predvsem domačih) plaž omogoča, da naš um neobremenjeno zaplava za pogledom proti obzorju, ne da bi se zataknil ali odbil od realnosti sodobnega sveta.
170 otokov je spremenjenih v letovišča, a ostane jih še več kot tisoč, nekaj deset z lokalnim prebivalci, ki se zadnjih dvanajst let lahko ukvarjajo s turizmom. Tu sicer ne dobimo razkošnih hišic, tisočerih ležalnikov, razvajanja in all inclusive alkohola, dobimo pa nekaj deset dolarjev na noč vredno sobo v majhnem hotelčku na otoku sredi oceana in velik del samotne otoške plaže, ki je nihče ne uporablja. Brez nadlegovanja, kot smo ga deležni na podobno lepih plažah Zanzibarja in Karibov, pa tudi Rdečega morja. Na domačine se lahko zanesemo tudi pri gibanju med otoki. Pozabimo na drage hitre čolne in še dražje hidroplane – lokalni vodni busi so dogodivščina, skoraj takšna kot najem lokalnega mini gliserja.
Konkretna ideja: za prvi obisk tega dela sveta je dobro, da ne gremo predaleč od letališča na Maleju, da ne izberemo velikega, preveč naseljenega otoka in predvsem, da ima naša lokacija v bližini plitvine z morskim živžavom ter potopljenimi ladjami, peščene sipine, pa tudi letovišče, v katerega skočimo na dan poležavanja in sladkanja s koktejli. Atol Vaavu zato ni slaba ideja: Dhiggiri omogoča v bližini potop z morskimi psi in obisk fantastične sipine, otok Fulidhoo hranjenje skatov in prikupno lokalno življenje, Thinadhoo pa se zdi idealna kombinacija vsega.
Še beseda o podvodnem svetu. Morski psi, ne glede na hollywoodske ideje, že v osnovi ne lovijo ljudi kot plen, še posebno to velja za morske pse sesače, s katerimi se potapljamo v tem delu sveta. Mogoče se zdijo nevarni, grozljivi in brezčutni, a predvsem so zanimivi, fotogenični in graciozni. Omogočajo za sodobni svet težko dosegljivo pristno izkušnjo divjine in pristnosti veličine narave. To velja tudi za skate, pri katerih je potrebno biti še previdnejši, saj so lahko smrtno nevarni. A oboji nas nagradijo z doživetjem sanjave daljave, saj le-to v polnosti doživimo šele, ko smo obkroženi s povsem drugačnimi in manj udomačenimi živalmi, kot smo jih navajeni doma.
Adrenalinski pretresi, vključno s potopi, jadranjem in vodnimi skuterji, niso nujni. Ta del sveta je zaslovel kot romantični pobeg za zaljubljene in morda ga je smiselno izkoristiti tudi le za to. Ampak potrebno bo pohiteti, dvig morske gladine centimeter letno se bo meter visokim otočkom slej kot prej poznal.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV