Kar se tiče daljav, je Rjoju Kobajaši pokazal, kam se lahko v idealnih razmerah onkraj omejitev uradnih tekmovanj poleti na smučeh. Na posebej zanj zgrajeni skakalnici na Islandiji je uradni rekord Krafta preskočil za skoraj štirideset metrov in pristal pri 291. Peter Salzman pa je skoraj podvojil razdaljo basejumpa, potem ko je letalni obleki dodal foil krilo, je s štiritisočaka Jungfrau skočil oziroma poletel 12 kilometrov daleč. Čeprav ne gre za skok, pa vseeno ne gre prezreti podviga Jaana Roosa, ki je po slacklinu prehodil tri in pol kilometre med Sicilijo in kopensko Italijo.
Kar se hitrostnih rekordov tiče, je Antonie Albeau v Namibiji postavil hitrostni rekord v jadranju na deski (na pol kilometrski razdalji) s 53,49 vozli oziroma 99 km/h. Nadzemeljski gorski tekač Kilian Journet (ki porabi za vzpon na Mont Blanc iz Chamoixa in nazaj pet ur) je vseh 82 alpskih štiritisočakov preplezal v 19 dnevih. Michael Strasser, ki se je proslavil, ko je s kolesom prekolesaril obe Ameriki od Aljaske do Patagonije v 84 dnevih, je postavil nov mejnik v prečenju Alp brez zunanje pomoči – peš in s kolesom je od vznožja Mont Blanca do vznožja Triglava preko najvišjih vrhov sedmih alpskih držav potreboval manj kot sedem dni in pol.
Če pogledamo v težavnostno plezanje, pa je Barbari Zangerl kot prvi ženski brez padca v prvem poskusu uspelo preplezati zloglasno kilometersko steno El Capitana (smer Freerider 5.13d, ki jo je solo brez varovanja preplezal Alex Honnold). V tej gigantski granitni steni je Jernej Kruder, nekdaj najboljši balvanski plezalec na svetu, po nekaj prosto preplezanih slovenskih uspehih v smereh El Capitana s težavnostjo 7c/c+, (z Dirkom Uhligom) prosto preplezal smer El Corazon ocenjeno z 8a.
Sicer je v visokih gorah nov mejnik postavil Bartek Ziemski, ki je kot prvi uspel smučati s tretjega najvišjega vrha planeta – Kanchenjunge. Odmevne smučarske podvige pa so dodali še Chantel Astorga, Christina Lustenberger in Jim Morrison s prvim smučanjem prominentnega Great Trango Tower. Kar se vzponov tiče, pa smo pri najodmevnejših ponovno vpleteni Slovenci, Aleš Česen in Tom Livingstone sta potegnila novo dvokilometrsko smer po zahodnem razu najvišjega neosemtisočaka Gasherbruma III.
Tudi na drugi strani se je veliko dogajalo. Na svetovnem prvenstvu v Kalamati je slovenska potapljaška rekorderka na vdih Alenka Artnik svojim uspehom dodala dva naslova prvakinje v disciplinah z nespremenjeno maso z dvema in enojno plavutjo ter globinama 103 in 116 metrov. Za nov svetovni rekord pa je lani kar trikrat poskrbela Kateryna Sadurska (ki jo trenira tudi Slovenec Samo Jeranko) in se ne le z nespremenjeno maso, ampak tudi najpristneje brez uporabe plavuti na en sam vdih potopila 84 metrov globoko.
In če govorimo o športnih ekstremih, so največji finančni ekstremi! In to v paradoksalno najmanj skrajnih športnih disciplinah večinoma vezanih na igre z žogo. Po predlani ponujeni poldrugi milijardi Saudijcev (Al Hilal) za Lionela Messija je lani PSG ponudil Barceloni četrt milijarde za Lamina Yamala. Kar je seveda v posmeh dvema milijardama svetovnega prebivalstva, ki živi pod pragom revščine in paradoksalno obožuje prav te žogobrcarje. In paradoksalno si ti športniki z zaslužki, ki presegajo dober okus in njihovo znanje v nasprotju z ekstremnimi, lahko privoščijo kopice napak. Nov pogodbeni rekorder v letu 2024 Juan Soto, ki na primer zgreši več kot dve tretjini udarcev, bo za nadaljnjih 15 let odbijanja baseballskih žogic dobil blizu tri četrt milijarde evrov, ne da bi premikal kakšne meje ali si lahko poškodoval kaj drugega kot nos.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV