Najbolj posebna smučišča sveta – južna polobla

J. AMERIKA – CHAKALTAJA (Bolivija)

Bolivijska Chacaltaja je pravzaprav že zgodovinski artefakt, ki je podlegel podnebnim spremembam. Na osupljivih 5420 metrih je bilo to najvišje smučišče na svetu, z najnevarnejšo vlečnico in divjim prepadnim offroaderskim makadamskim dostopom iz La Paza. Vlečnice ni več, je pa še vedno 200 višinskih metrov strmega skalnega pobočja, ki daje zaradi višine in umestitve v Ande osupljive in dobesedno dih jemajoče razglede. 

V časih brez sodobne satelitske navigacije je bil sicer najtežji del najti dostop, danes pa je vse večji izziv najti sneg. V tej luči iskanja snega je morda prava stvar v Južni Ameriki Cero Castor na Ognjeni zemlji – povsem na jugu kontinenta že v skoraj antarktičnih razmerah.

AFRIKA – OUKAIMEDEN (Maroko)

Afrika velja za najmanj smučarski kontinent, a vendar Oxbov povsem na jugu v Lesotu in Okaimeiden na severu v Atlasu presežeta pričakovanja. Še posebno smučanje v Maroku ima svoj čar na pol med oceanom in sipinami več kot 3000 metrov visoko – na največjem smučišču na črni celini. Že ko sem prvič smučal na Atlasu pred dvema desetletjema, so me presenetile razmeroma sodobne (francoske) žičniške naprave in, prav nasprotno, pravi muzej v izposojevalnici smuči. 

Smuka je običajno mogoča le v januarju in februarju, a če snega zmanjka, ga seveda lahko nadomestijo sipine v bližnjem (pol dneva vožnje oddaljenem) Mhamidu ali surfanje na atlantski obali. Čarobnost vsemu skupaj daje okolica arabskega sveta in rdečih kamnin.

OCEANIJA – WHAKAPAPA (Nova Zelandija)

Oceanija je bolj potapljaško-surfarski kot smučarski raj, a ima nekaj izjem, ki so vsaka po svoje posebne. Na neki "ausijevski" način najboljši bi lahko bil avstralski Craigieburn Valley, divje smučišče retro vlečnic in prog, tudi suicidal težavnosti, kot se radi pohvalijo domačini. Sicer pa je ob idealni izbiri časa mogoče s podporo avtomobila smučati na vrhu Maune kee na največjem havajskem otoku, a meni najljubši je vseeno novozelandski Mt. Rouapehu. 

Če smo že v delu "Ognjenega obroča", je smiselno izkoristiti ognjenike, saj omogočajo izjemno možnost prostega smučanja in čarobne razglede na ognjeniško okolico. Whakapapa na pobočju Rouapehua je tako že samo po sebi prijetno smučišče, predvsem pa s sedežnicami precej olajša vzpon na vrh še vedno aktivnega ognjenika.