Fascinantnost smučanja na robu Arktike

Koledarsko gledano, je idealni smučarski mesec april, ko so dnevi že daljši in lepši, snega pa je še dovolj. Za pravi pršič je treba Islandijo obiskati prej, a tedaj so tudi razmere bolj »severnjaške«. Ja, priznajmo, nebo tudi pozno pomladi ni vedno modro. Nasprotno, na Islandiji običajno prevladuje sivina, občasno sončno idilo pa krati zares močan veter. Toda za vsako epsko doživetje je običajno treba plačati visoko ceno, ko je treba žrtvovati vsaj svoje udobje. Tukaj pa tudi denar. Bivanje in gibanje po Islandiji pač nista poceni, toda če lahko plačamo za užitek ...

Za smučarje je na Islandiji najzanimivejši polotok Troll, ki se konča le 40 kilometrov pod arktičnim krogom. Predvsem nad idiličnim Siglufjörðurjem ali Ólafsfjörðurjem ter v zaledju prav nič idiličnega Dalvíka ali Akureyrija najdemo več vrhunskih smučarskih možnosti, kot jih bomo lahko kadar koli presmučali. Vsi štirje kraji imajo tudi svoja smučišča. Največje je tisto nad Akureyrijem, najzanimivejše pa nad Siglufjörðurjem. Obe olajšata dostop na samotne vrhove v ozadju, saj nas z vlečnicami dvigneta 650 oziroma 1000 metrov nad morje.

Turna smuka je sicer tukaj načeloma precej naporna, kajti čeprav hribi načeloma ne presegajo 1500 metrov nadmorske višine, vzpone začnemo ob morski obali. Podpora helikopterja je žal tudi tukaj vključena le v razkošne večdnevne pakete, katerih cena v evrih dosega petmestne številke. Pomoč njihovih konjičkov, sinonima za Islandijo, na skrajnem severu otoka in še posebej na snegu ni tako preprosta. Alternativa klasični turni smuki je »sail&ski« na polotoku Vestfirðir, kjer se iz zaliva v zaliv vozimo z jadrnico.

V notranjosti Islandije pa gre pravzaprav za bolj »drive&ski«. Kot rečeno, na tem otoku ni gozdov, zato je vsa Islandija »smučljiva«. V notranjosti je še najlažje smučati ob pomembnejših prelazih, ki so hitro spluženi in ki z svojo višino nekaj sto metrov nad morjem omogočajo smuko tudi v pozni pomladi. Taka sta na primer Brattabrekka in Öxnadalsheiði, pa tudi Vatnaleið. Za vsa ostala področja v notranjosti Islandije potrebujemo resnega terenca in začetek poletja. Svet zase pa sta ledenika Mýrdalsjökull in predvsem gigantski Vatnajökull na jugu, a to je že druga zgodba.