Moskisvet.com
Za vsako epsko doživetje je običajno treba plačati visoko ceno,.

Davidovi ekstremi

Fascinantnost smučanja na robu Arktike

David Stropnik
13. 05. 2022 05.00
0

Bele vesine, kontrastno razprostrte med modrino neba na eni strani in modrino morja na drugi, dajejo smučanju v fjordih arktičnega (ali pa podarktičnega) področja prav poseben čar. Če temu dodamo še odsotnost dreves, ki omogoča prosto smučanje zares povsod, in dolge pomladanske dneve, v katerih tudi polnočna (dnevna) smuka ni redka, dobimo čarobno dimenzijo smučanja – tisto, ki dela vijuganje po severu Islandije tako vabljivo, nepozabno in predvsem »obvezno« v naboru vsakega resnega turnega smučarja.

Moškisvet.com e-novice

Si že prijavljen na vse naše e-novice?
Luka Potočar – mladi kralj vertikale
Preberi še
Luka Potočar – mladi kralj vertikale

Koledarsko gledano, je idealni smučarski mesec april, ko so dnevi že daljši in lepši, snega pa je še dovolj. Za pravi pršič je treba Islandijo obiskati prej, a tedaj so tudi razmere bolj »severnjaške«. Ja, priznajmo, nebo tudi pozno pomladi ni vedno modro. Nasprotno, na Islandiji običajno prevladuje sivina, občasno sončno idilo pa krati zares močan veter. Toda za vsako epsko doživetje je običajno treba plačati visoko ceno, ko je treba žrtvovati vsaj svoje udobje. Tukaj pa tudi denar. Bivanje in gibanje po Islandiji pač nista poceni, toda če lahko plačamo za užitek ...

Za smučarje je na Islandiji najzanimivejši polotok Troll.
Za smučarje je na Islandiji najzanimivejši polotok Troll. FOTO: David Stropnik
Za volanom dirkalnega mercedesa AMG GT4
Preberi še
Za volanom dirkalnega mercedesa AMG GT4

Za smučarje je na Islandiji najzanimivejši polotok Troll, ki se konča le 40 kilometrov pod arktičnim krogom. Predvsem nad idiličnim Siglufjörðurjem ali Ólafsfjörðurjem ter v zaledju prav nič idiličnega Dalvíka ali Akureyrija najdemo več vrhunskih smučarskih možnosti, kot jih bomo lahko kadar koli presmučali. Vsi štirje kraji imajo tudi svoja smučišča. Največje je tisto nad Akureyrijem, najzanimivejše pa nad Siglufjörðurjem. Obe olajšata dostop na samotne vrhove v ozadju, saj nas z vlečnicami dvigneta 650 oziroma 1000 metrov nad morje.

Za vsako epsko doživetje je običajno treba plačati visoko ceno,.
Za vsako epsko doživetje je običajno treba plačati visoko ceno,. FOTO: David Stropnik
Ženska stran zasneženih gora – intervju s »pro« smučarko Caroline Gleich
Preberi še
Ženska stran zasneženih gora – intervju s »pro« smučarko Caroline Gleich

Turna smuka je sicer tukaj načeloma precej naporna, kajti čeprav hribi načeloma ne presegajo 1500 metrov nadmorske višine, vzpone začnemo ob morski obali. Podpora helikopterja je žal tudi tukaj vključena le v razkošne večdnevne pakete, katerih cena v evrih dosega petmestne številke. Pomoč njihovih konjičkov, sinonima za Islandijo, na skrajnem severu otoka in še posebej na snegu ni tako preprosta. Alternativa klasični turni smuki je »sail&ski« na polotoku Vestfirðir, kjer se iz zaliva v zaliv vozimo z jadrnico.

Turna smuka je tukaj načeloma precej naporna, kajti čeprav hribi načeloma ne presegajo 1500 metrov nadmorske višine, vzpone začnemo ob morski obali.
Turna smuka je tukaj načeloma precej naporna, kajti čeprav hribi načeloma ne presegajo 1500 metrov nadmorske višine, vzpone začnemo ob morski obali. FOTO: David Stropnik
Slovenski smučarski presežnik – Triglavska turnosmučarska magistrala
Preberi še
Slovenski smučarski presežnik – Triglavska turnosmučarska magistrala

V notranjosti Islandije pa gre pravzaprav za bolj »drive&ski«. Kot rečeno, na tem otoku ni gozdov, zato je vsa Islandija »smučljiva«. V notranjosti je še najlažje smučati ob pomembnejših prelazih, ki so hitro spluženi in ki z svojo višino nekaj sto metrov nad morjem omogočajo smuko tudi v pozni pomladi. Taka sta na primer Brattabrekka in Öxnadalsheiði, pa tudi Vatnaleið. Za vsa ostala področja v notranjosti Islandije potrebujemo resnega terenca in začetek poletja. Svet zase pa sta ledenika Mýrdalsjökull in predvsem gigantski Vatnajökull na jugu, a to je že druga zgodba.

Na tem otoku ni gozdov, zato je vsa Islandija »smučljiva«.
Na tem otoku ni gozdov, zato je vsa Islandija »smučljiva«. FOTO: David Stropnik
Turno po čarobni Dleskovškovi planoti
Preberi še
Turno po čarobni Dleskovškovi planoti
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Moskisvet.com, Vse pravice pridržane Verzija: 648