Ker sam rutinirano menjujem desko in smuči, se z Ester Ledecka seveda strinjam, da je oboje le disciplina karvinga po klancu navzdol. Toda nekaj je rekreativno vijuganje, nekaj pa tekmovanje na najvišji ravni v dveh športih. To seveda ni le zapleteno, ampak zahteva dvojne treninge in dvojno količino tekem. Sama sicer pravi, da je ob srčni želji to mogoče, a njeno telo se ne strinja povsem z duhom. Zaradi poškodbe hrbta je tako na primer že morala predčasno zaključiti preteklo sezono.
A šport in kolajne ima v krvi. Mama je bila umetnostna drsalka, dedek pa vrhunski hokejist s sedmimi kolajnami s svetovnih prvenstev in dvema olimpijskima medaljama. Kot otrok je tudi Ester igrala hokej, ki je gotovo nekaj pripomogel k odločnosti, športni konstituciji, pa tudi mentaliteti. Za smučanje in deskanje je bil ključen njen starejši brat, ki ga je seveda želela posnemati, kasneje pa tudi premagati.
Leta 2012 se je pojavila v svetovnem pokalu deskanja na snegu, štiri leta kasneje osvojila prvi veliki kristalni globus paralelnih disciplin in kraljevala do predlani, ko je osvojila še četrtega zapored, vključno z devetnajstimi zmagami in dvema naslovoma svetovne prvakinje – tako v slalomu kot veleslalomu. Medtem je leta 2016 debitirala v smučarskem svetovnem pokalu in začela pisati zgodovino. Na dveh deskah sicer ni tako uspešna, je pa v sezoni 2020, ko je popustila v deskanju, pospešila v smučanju in ob dveh zmagah v smuku in superveleslalomu dosegla tretje mesto v kombinaciji in drugo v smuku v skupnem seštevku lanske sezone svetovnega pokala.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV