DesertX Rally – potovanje z dirkaškim pridihom

Razvoj motociklov neustavljivo napreduje, a sveti gral popolnosti terenskih potovalnikov se izmika. Nemogoče je najti idealno kombinacijo udobja in trpljenja, saj ni mogoče združiti potovalnega udobja s terenskimi zmogljivostmi. Eno potrebuje veliko maso in udobno zasnovo, drugo pa čim večjo lahkotnost in hardcore zasnovo. Kompromisne rešitve nihajo v eno ali drugo smer, a zdi se, da je trenutno najboljši odgovor DesertX Rally. 

DesertX je že v osnovi stroj, ki se dobro znajde tako na asfaltnih ovinkih kot na makadamskih polpotjih in ki je bolj enduro kot adventure motocikel, kljub temu pa ohranja športno ciklistiko, potovalno zmogljivost in seveda tretjemu tisočletju primerno elektronsko razvajanje. V različici Rally pa dela še korak naprej v skrajnejšo uporabo na brutalnejših podlagah, kar seveda jasno izraža tudi njegovo ime. 

Agregat, moč, dimenzije in masa motocikla v različici Rally ostajajo enaki – 937-kubični dvovaljnik rezgeta s 110 konjički pri 210 kilogramih, sedi pa na 21- in 18-palčnih enduro kolesih. Ima pa močnejša in lažja hi-tech platišča, karbonske dodatke, dvignjen blatnik, širše krmilo in dva centimetra daljši – torej kar četrtmetrski – gib vzmetenja in to na Kayabinih praktično dirkaških blažilcih. Vse to pomeni, da je sedež na kar 91 centimetrih in ob masi celotnega paketa še dodatno in prav nič šovinistično mišljeno potrjuje, da je to neustavljiv stroj za prave dedce.

Ko ga zajahaš, ti je takoj jasno, da to ni motocikel za polovičarje. In čeprav se tudi na asfaltu lahko prijetno pelje, na terenu vendar zahteva trdo roko. To ni igrača, ampak rally stroj. Na njem se, še posebno v takih peščenih puščavskih razmerah, počutiš kot na dakarski Cagivi Elefant Edia Oriolija iz nekega drugega časa mladostnih sanj. Tako tudi ne čudi, da z njim na primer za prihajajoči rally v Dakarju trenira Simon Marčič in da se je udeležil tudi prologa na zloglasnem Erzbergu.