Včasih moraš partnerju pokazati zobe

Pozdravljen Obupani! O tvojem “pismu” sem zelo veliko razmišljal, preden sem se lotil odgovora. Delno zato, ker praviš, da sem v preteklosti odgovarjal tudi tvoji ženi, kar mislim da se še ni zgodilo. Kot sam veš, ker primerjaš svoj odnos do žene z odnosom drugih moških, ki jih poznaš, delaš vse prav, zato tvoja žena res nima nobenega od tradicionalnih opravičil za “racioniranje” seksa (za trgovino z zoprnimi košaricami) in za to, da je razvila ta neprijeten in zoprn odnos do seksa, kadar se te vendarle usmili.

Ne vem, kaj še lahko narediš zunaj postelje, da bi se žena “normalno” vedla to tebe v postelji. Ko gre za seks, nerad uporabljam izraz (ne)normalno, ker so pri seksu različnim ljudjem različne reči (ne)normalne, vendar je to, kar praviš, da počne tvoja žene res… nenormalno. Rad bi vedel, kako bi se počutila ona, če bi ti to počel njej. Predvsem pa to, zakaj to ona počne. Ob tvojem stavku “Prav strah me je vprašati za seks…” me je kar zmrazilo. Kot bi šlo za tujko, ne pa za ženo, s katero sta skupaj šestnajst let, od tega štiri leta poročena, in za žensko, s katero je bil seks na začetku, čeprav sta bila očitno zelo mlada, ko sta začela (šestnajst let sta imela, če sem prav izračunal), idealen. V idealnem svetu bi tak ostal. V običajnem svetu ponavadi ne ostane tak, kot je bil na začetku, prav gotovo pa se ne bi smel tako zelo spremeniti, kot se je vajin. Šest do osem let je nista motile tvoja “slina in vonj”. Sta jo začela motiti, ko je med seksom začela misliti na sodelavca? Ne oziraje se na to, da sta to, kot praviš, “razčistila” in da je bilo potem bolje, se mi zdi, da je bilo to, razmišljanje o sodelavcu med seksom, prelomnica v vajinih odnosih, o kateri sta mislila, da sta jo premagala, ko sta dvakrat zapored na hitro postala starša. A to mislim, da je bilo samo začasno premagovanje oziroma odlaganje problemov, ki jih zdaj čutiš v polni meri. Prav imaš: ni dobrega zakona brez dobrega seksa in vajin seks, ki ga opisuješ, prav gotovo ni dober. Seks ni nekaj minut občevanja, kadar se te partner usmili… Brez intime, ki jo prinaša predigra in poigra, postane navadno praznjenje. Ker je bilo nekoč drugače, moram žal ugotoviti, da se je tvoja žena očitno že tako čustveno ohladila do tebe, da je žal malo verjetno, da lahko s čemerkoli oživiš njena čustva. Vsekakor se morata iskreno pogovoriti o tem, kam so šla in kje so njena čustva. Povedati ji moraš, da tako kot je zdaj, ne more ostati. Da tako ne želiš in ne boš živel. Zavedati se mora, da te bo ne oziraje se na vso tvoje ljubezen do družine in hčerkic, izgubila, če se ne bo spremenila. Medtem ko sem večkrat bral tvoje pismo, sem se spraševal tudi to, ali si tudi sam kriv za nastalo stanje, ker si bil preveč prijazen, preveč ustrežljiv, preveč popustljiv, ko so se začele težave. Žal moraš včasih partnerju “pokazati zobe”, da ne misli, da lahko s teboj dela kar koli hoče. In “zarenčati”, kadar ti nekaj ni prav, pa s tem nimam v mislim nobene grobosti ali nesramnosti. To, česar se mora partner zavedati je, da imaš tudi v ljubezni in zakonu določene “rdeče linije”, ki jih nisi pripravljen prečkati za to, da bi ohranil zakon ali kakšno drugo partnerstvo. Upam, da vama bo uspelo rešiti težave. Pohitita.