'Fališ mi do bolečine!'

Pozdravljeni Tutanhkamon! Pri takih vprašanjih, pri katerih gre za zelo konkretne reči, kot je sum, da je imel partner afero in kot so sms-i “fališ mi do bolečine” in pa “cmok, cmok”, se poskušam vživeti v vprašanje. V tvojo kožo Tutanhkamon! Sprašujem se, kaj bi si sam mislil, kako bi odreagiral – kaj naredil, če bi v mobilnem telefonu svoje Kleopatre našel sms-e kot sta omenjena, posebno po trimesečni odsotnosti in treh tednih občutka, da je “doma nekaj narobe” oziroma zaradi suma, da ima afero z drugim moškim … Ženinih sms-ov sicer nikoli ne berem, a verjetno bi jih, če bi jo sumil, da ima/je imela afero. Ker si odreagiral tako, kot si (mnogi bi ravnali podobno), morda nikoli ne boš izvedel, ali sta bila ta dva in drugi sms-i res samo “zajebancija”, kar je povsem možno, kot je kljub logičnemu in pametnemu zanikanju obeh (ker očitno oba želita ostati v obstoječih zakonih) možno, da sta imela afero. V korist trditvi, da gre za zajebancijo, je samo eno: to, da tvoja žena ni sproti brisala sms-ov. Če bi bila izkušena “aferistka” bi to počela sproti. Na tej miselni poti je tudi mnenje: ni jih sproti brisala, ker je res šlo za zajebancijo oziroma samo sms-ovsko flirtanje. Mnogi možje ne bi odreagirali tako kot si ti (prehitro in nepremišljeno), ampak bi prej – detektivsko! – poskušali ugotoviti, ali ti sms-i pomenijo, da ima žena afero, ne da bi jih omenjali. Zate je to že prepozno … in zato si zdaj v tem zelo neprijetnem, verjamem da “razjedajočem” položaju, v katerem nisi ne čisto prepričan, da je žena imela afero, ne čisto prepričan, da je šlo za zajebancijo. Rad bi verjel, da je ni imela, vendar ji ne. Rad bi verjel, da je šlo za zajebancijo, pa ji ne verjameš. Po eni stani ne bi bil pripravljen oprostiti afere, kar je za mnoge, ne pa vse, razumljivo, po drugi pa ne bi rad zaradi sms-ov, če so bili res zajebancija, končal petnajstletnega zakona, v katerem je vse bolj ali manj štimalo dokler nisi odšel za tri mesece na delo v tujino. Brutalno iskren bom: vsebina sms-ov kaže na to, da je imela afero (skrbi me posebej tisto “fališ mi do bolečine”), zanikanje in to, da ni brisala sms-ov pa na to, da je morda res šlo samo za zajebancijo najstniške vrste in, vsaj z njene strani, pogrešanje moškega dvorjenja in moškega. Kaj storiti? V nobenem primeru ne hiti z nobeno odločitvijo, da je ne boš obžaloval. Daj času čas, in ta ti bo kmalu pokazal – vedenje in ravnanje tvoje žene, njen odnos do tebe, posebno v postelji – ali je bila zaradi tvoje odsotnosti željna samo dvorjenja in je bilo vse omejeno na zajebancijo, ali pa je šla do konca. Stvari se bodo razmeroma hitro poštimale, če ni imela afere … pa tudi, če jo je imela in ji ni pomenila nič. To ti bo morda nekoč priznala, ali pa tudi ne. Si prepričan, da ji ne bi mogel odpustiti? Odgovori si tudi na vprašanja, kot so: Si ji bil ti kdaj nezvest? Si jih bil zvest tiste tri mesece v tujini? Bi kakšen od tvojih sms-ov drugim ženskam pri tvoji ženi porodil sum? Kot nekateri pari pogosto vztrajajo v razmerjih, ki ne vodijo nikamor, nekateri pari, ki so v zelo dobrih razmerjih, prehitro vržejo puško v koruzo, ker so partnerja okoliščine zanesle v tujo posteljo. To je to, Tuntankhamon. “Poslušaj” sebe in morda mene, ne pa tistih nekaj, ki bodo spodaj verjetno “duhovičili” na tvoj račun tvoje dileme ali ti svetovali "revolveraško" (prehitro in prenagljeno) odločitev. Vzemi si čas. Za petnajstletni zakon gre.