Zasačen, a pravi, da je nedolžen ...

Pozdravljen Pošten! Hvala za uvodne besede… Zaradi vajine “krize” si se lahko na lastni koži prepričal kako zelo pomembno je zaupanje v odnosu med moškim in žensko, pa tudi kako zelo težko ga je obnoviti, ko ga zapraviš. Zato, vidiš, sem jaz proti smrtni kazni: ker so že tudi nedolžni končali na električnem stolu. Žensko, ki misli, da si kriv, je zelo težko prepričati, da si nedolžen, posebno, če je prepričana, da si imel afero. A dajva najprej reči kakšno besedo o tvoji “nedolžnosti”. Med nama rečeno: si res tako nedolžen kot praviš ali misliš, da si? Da pes, ki laja, ne grize? A veš koliko jih je bilo že pogriženih (in “poseksanih”) zaradi tega za lase privlečenega pregovora? In to ženske vedo veliko bolje kot moški. Sam najbolje veš, da si za nastalo stanje kriv ti, samo ti in nihče drug. To nama je jasno, a ne? Pa nisi kriv zato, ker nisi sproti brisal (tudi iz “trash” predala) mejle, ki si jih pisal ne vem koliko drugim ženskam, saj ti ta nespretnost lahko zdaj prej koristi kot škoduje pri dokazovanju nedolžnosti: svoji pravi lepi dami-seks bombi lahko rečeš (če še nisi pomislil na to), da bi jih menda ja sproti brisal, če bi res imel afero ali si želel imeti afero. Kriv si, vsekakor v očeh tvoje dame (pa tudi v očeh velike večine drugih dam), ker si jih sploh pisal. Zelo sem redoveden. Kaj si jim pa pisal? Ti praviš, da nič konkretnega, in ta itak nisi imel nobenega namena (ker pes, ki laja ne grize…), tvoja dama pa na podlagi the mejlov misli, da si imel afero. Ne gre skupaj, Pošten. Ti praviš, da je bila vsebina mejlov nepomembna, tvoji dami pa se je “zameglilo” in se je zaradi njih odločila za ločeno življenje, vsaj začasno. Ne gre skupaj, Pošten. Vsebina teh mejlov je pomembna: tvoja misli, da si, ali vsaj, da bi (še kakšno drugo), ti pa praviš, da za nič na svetu ne bi šel h kakšni drugi… Da bi zaradi bolezni staršev in smrti bližnjih pisal vroče mejle drugim ženskam? Ne kupim in ne prodajaj tega, posebno ne svoji dami. To, kar kupim, in kar lahko v primerni embalaži prodajaš svoji dami je, da si kot moški potreboval malce samopotrditve, ker si se zaradi finančnih težav počutil manj moškega in dedca, kar se moškim dejansko dogaja. Žal dogaja. Žal zato, ker zaupanje med življenjskima partnerjema ne more biti omejeno samo na seksualno zvestobo, ampak mora veljati tudi za vse drugo: če ženska, in velika večina ni takih, misli, da je njen moški, ker ima finančne težave zato kaj manj moški in dedec, potem ni z njim zaradi pravih razlogov. V primerni ambalaži? Ja, s finančnimi težavami, zaradi katerih je trpel tvoj moški ego, nisi želel obremenjevati svoje najdražje. Tvoja linija obrambe naj bo torej: vse te bedarije, ki si jih pisal (čim bolj popljuvaj to, kar si pisal) so bile rezultat finančne krize, potolčenega ega, začasne nerazsodnosti… In zelo, zelo ti je žal, da si bil tako nespameten (tudi sebi ne priznašaj s kritiko), da si jih pisal, in postavil na kocko to, kar ti je edino pomembno v življenju: ona in vajini punčki. Glej, če bi te povsem odpisala, ali bi bila stoodstotna, da si imel afero, ne bi komunicirala s teboj niti po mejlih niti po smsih. Tvoj veliki cilj je, kot sam veš, ponovna pridobitev zaupanja, a do tega cilja boš prišel prek manjših ciljev. Prvega omenjaš – pogovor/srečanje v živo, na katerega še ne pristaja (ker te kaznuje!). Morda ne pristaja tudi zato, ker praviš, da strast še gori oziroma ker se boji, da bi jo v živo lažje prepričal, ona pa je še zelo užaljena, jezna in nezaupljiva. Ne vabi je na “pogovor”. Povabi je na zmenek. Na novo jo osvajaj. Povabi jo na zmenek v kraj, kjer sta se spoznala, ali tam, kjer vama je bilo posebej lepo. Ne vem, kaj ji pišeš v mejlih al smsih, moral bi ji pisati kratko in jasno to, da jo ljubiš, da je zate edina, da se nisi in se ne bi dotaknil nobene druge, dokar si srečal njo, da jo obupno pogrešaš, kako zelo si je želiš objeti in stisniti k sebi, kako prazno je tvoje življenje brez nje ob tebi, da ne moreš biti brez nje... In brez punčk. Tudi njih čimvečkrat omeni in kako ju pogrešaš (saj ju). Naslednji cilj je, pa naj se to sliši še tako banalno, je… postelja. Ko bodo tam spet ognji zagoreli, se bo vse lažje in hitreje rešilo. Ko bosta spet skupaj, nobenih zaklepanj računalnika, mobilnega telefona, laži in polresnic, skrivanja. Postati moraš vedno odprta vedno dostopna knjiga. Ker boš na zelo dolgi preizkušnji. Kazen mora biti. In to vzgojna. Upam, da ti bo uspelo!