Brane, pomagaj

Niti poljubljati se noče z njo!

Brane Kastelic

04. 12. 2015 08.16

Zdravo Brane! Nate se obračam, ker s fantom temu ne pridem na čisto in ne vem kaj storiti. Stara sva 26 let in sva skupaj slabi dve leti. Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj. Vem, da me ima še vedno rad, to mi pove in tudi če se kregava vidim, da ima še vedno željo biti z mano, čeprav sva že nekajkrat skoraj šla vsak svojo pot, ker si ne prideva na čisto. Včasih imam občutek, da je kot en trmast bik, ki se ga ne da prepričati v nekaj v kar on sam po sebi ni prepričan. Če misli, da ima prav se ne želi več pogovarjati o tem, hoče da utihnem, jaz pa ne želim stvari držati v sebi, ker me to žre in žre. Vendar pri vztrajanju, da se pogovoriva včasih naredim slabo, ker po malem znori in hoče, da mu dam mir, se obrne in gre ven... Nisem oseba, ki bi ji bilo vseeno, nočem takih situacij, preveč me bolijo. Ne vem sploh kaj pri tem sprašujem tebe, mogoče za kakšno mnenje, čeprav ne vem kaj lahko poveš o tem. Je pa še nekaj drugega. Težava je pri poljubljanju, držanju za roke, mislim da je zelo sramežljiv, kot da ga skrbi da ga kdo ne vidi kako se drži s punco za roke in jo v javnosti objame, a vem da ga ni sram mene, to zagotovo ne, ne vem pa v čem je problem. Včasih se vprašam, ali je to čisto normalno, da se fant že po dobre pol leta veze ne poljublja (tako je že kakšno leto med nama), na začetku sva se, poljublja se dobro in tudi jaz, bil je zagret, danes pa niti malo, k poljubljanju ga bi morala prisiliti a še to ne bi hotel, nekaj se heca kot da je to ''fuj'', meni pa ni smešno, zato mu včasih resno rečem zakaj noče, vidi da mi to veliko pomeni, ker se s fantom čutim bolj povezana, če se poljubljava, a on noče, ni mu mar za to. Raje se skrega kot da bi se poljubljala kdaj pa kdaj, pa ne mislim vedno, ampak kadar pride do tega, čeprav je to težko reči saj pri nama nikoli ne pride do tega, ne ko pride domov, ne ko seksava, nikoli... Mogoče mi lahko svetuješ kako naj mu spet razložim, ali se ga lotim... tudi ko ga sama hočem začeti poljubljati se odmika in se heca pri tem, govori kot v hecu ''ne ne ne''... To me potre, dobim tesnobo in sem hkrati malo živčna saj ga imam rada in si ne predstavljam obenem imeti tako vezo, poleg tistih čudnih prepirov. Prosim pomagaj Brane! Hvala vnaprej :) Sončica

Pozdravljena Sončica! Z biki je vedno naporno. Posebno s trmastimi biki. Občutek imam, da si tudi ti precej trmaste narave… Po malem zmedeno si opisala razloge za vajine, kot sama praviš, “čudne prepire”, ki morajo biti kar hudi, če se končajo tako, da on po malem znori, reče, da mu daj mir in gre ven. Ni mi povsem jasno o čem se pravzaprav prepirata? O tem, kdo ima prav in kdo ne? Ja? Vendar o čem to… prepričujeta drug drugega? Kaj natančno bi ti rada “razčistila”? O čem si ne prideta na čisto? O vsebini vajinega razmerja?

Občutek imam, da ne ti ne on nista zares zadovoljna v tem razmerju in da tega ne priznata ne drug drugemu ne sebi. Morda je razlog vajin nenavaden začetek. Napisala si: “Od začetka mi je zaupal, da bi rad bil z mano, ker me ima rad, tega nisem verjela vendar sem mu zaupala in se zaljubila vanj.” Pogosti prepiri o čemer koli so ponavadi znamenje, da je nekaj precej narobe v razmerju. Po komaj dveh skupnih letih bi se morala zelo malo kregati in še vedno zelo veliko poljubljati (pred, med in po seksu in tudi nepovezano s seksom), saj je poljubljanje poleg držanja za roke, objemov in tako imenovanega stiskanja spontano izražanje ljubezni. In nepogrešljiv del intime, ki jo ti očitno pogrešaš že leto in pol (odkar se je, čeprav je po tvojem dober poljubovalec, ne poljublja več).

Ko nekoga ljubiš se ga spontano želiš kar naprej dotikati, poljubiti, objeti, stisniti k sebi, prijeti za roke (in za vse drugo). Brez poljubljanja si ne predstavljam življenja, od vsakdanjega do ljubezenskega. Ta nenavaden odnos tvojega fanta do poljubljanja ne pripisujem ravno sramežljivosti (pri 26-tih letih). Res je nenavaden. Tale njegov “fuj” do poljubljanja in izmikanje poljubljanju ni… hec. Kot ni hec to, da se raje skrega kot poljublja. Res čudno. Posebno zato, ker prvega pol leta ni imel problema s poljubljanjem. Meni se zdi ključno vprašanje naslednje: ali se nikoli ni rad poljubljal in se je prvega pol leta poljubljal samo zato, ker si to - kot vsaka ženska - pričakovala in si želela ti, ali pa zato, ker si je to tudi sam spontano želel, in je potem opustil poljubljanje ali zato, ker je presodil, da po določenem obdobju ni več potrebno, ali pa zato, ker ni več čutil želje po tem, da bi se poljubljal s teboj. Če ga je že po pol leta minila želja po poljubljanju s teboj je to slaba novica, ker pomeni, da se je ljubezensko (zelo hitro) ohladil do tebe.

Če se nikoli ni rad poljubljal in se je poljubljal pol leta samo zato, da je ustregel pričakovanjem, je to boljša novica, ki utegne pomeniti, skupaj z drugimi znamenji, ki jih ti pripisuješ sramežljivosti (izogibanje izkazovanju ljubezni v javnosti), da ni romantičen ali strasten moški. Ljudje smo različni. Za moške bolj kot za ženske velja, da imajo eni radi na tone dotikov od jutra do sutra, eni pa samo kakšno minuto pred seksom. Eni se zelo radi poljubljajo, drugi manj radi, nekateri neradi. Eni nikoli ne odnehajo z neseksualnim dotikanjem, stiskanjem in poljubljanjem (temu pravim erotični naboj v razmerju), drugi sčasoma izgubijo zanimanje za neseksualno dotikanje, stiskanje in poljubljanje. Med temu drugimi eni ostajajo povsem zainteresirani za seks (za seksualni naboj… v postelji), druge pa tudi seks neha zanimati. Nekatere ženske se sprijaznijo z vsem tem, druge mine veselje ne samo do seksa, ampak tudi do takega moškega.

So pari, ki pravijo, da zunaj postelje ne potrebujejo ničesar, pa so povsem srečni in zadovoljni s svojim seksualnim življenjem, a mislim, da večina žensk potrebuje več kot samo seks in orgazem in več kot samo dotikanje spolovil pred seksom. Mislim, da potrebujejo tudi dotikanje, nežnosti in pozornosti in ja, tudi poljube, tudi zunaj postelje in ne samo med nogami. Več moških kot žensk ima, kot temu pravijo, intimnostno motnjo. Morda jo ima tudi tvoj fant. Ponavadi se intimnosti, dotikov, nežnosti in poljubov zunaj postelje branijo moški, ko so odraščali v hladnem neljubečem okolju, v katerem niso ne videli ne čutili (tudi sami) spontanih izrazov ljubezni. Taki ljudje se takorekoč ne morejo spremeniti. Nekateri izmed njih se poskušajo spremeniti, drugi ne. Njihovi partnerji pa se ali sprijaznijo s tem, ali pa spokajo in grejo. To je verjetno tudi dilema, ki je pred teboj.

V dobrih razmerjih je poleg strasti, čutnosti in vzajemnega spoštovanja, zelo pomemben tudi iskren in pošten pogovor – dialog (o vsem), ta pa je nekaj s čemer imata vidva velik problem, saj se vajini dialogi očitno zelo hitro spremenijo v “kreganje”. Dvomim da samo po njegovi zaslugi. Glej, včasih je v življenju pač tako: kljub temu, da se imata moški in ženska rada (radi imamo marsikaj, Slovenci na primer krompir), ali še rada, pač nista za skupaj. Velikokrat si je to težko priznati, je pa za moškega in žensko bolje, da si to priznata preje kot kasneje.