Izkušnje preživelih nam dajo vpogled v njihovo psiho, in v večini primerov preživetje ni pogojeno samo s srečo. Laurance Gonzales, eden vodilnih raziskovalcev psihologije preživelih je podal nekaj koristnih nasvetov, ki vam lahko v primeru nesreče rešijo življenje, lahko pa pomagajo tudi pri vsakdanjiku.
Samo s spreminjanjem vsakodnevnih rutin bomo telo in um navadili na nepričakovane dogodke, s tem pa sami sebe pripravili do razmišljamo izven ustaljenih okvirjev in razvili intuicijo. Tako se lahko vsaj nekoliko pripravimo za primere nesreč in nepredvidljivih dogodkov, ter si povečamo možnost preživetja.

(Foto: Reuters)

Razrežite svoja dejanja na koščke
Za večjo možnost preživetja je bolje, če nadaljnja dejanja razdelite na manjše naloge in se osredotočite na vsak korak posebej. Vsak del mora biti čimbolj preprost, s tem, ko bomo razčlenili svoja dejanja, bomo ohranili trezno glavo. V večini primerov je naravna reakcija, da poskušamo čim prej uiti nevarnosti, s tem pa se prepustimo paniki. V primerih požara v zaprtih prostorih ljudje bolj pogosto umirajo od tega, da jih drugi pohodijo, kot od samega požara.
V nevarnih situacijah in tudi v vsakodnevnem življenju moramo prisiliti svoje misli, da razmišljajo sekvenčno. S tem onemogočimo paniki, da bi nas potegnila v pogubo.

Bodite v kontroli
Nekateri ljudje verjamejo, da imajo popolno kontrolo nad svojim življenjem, drugi mislijo, da nimajo vpliva na slabe ali dobre stvari, ki se jim zgodijo. Večina ljudi seveda nekako kombinira oboje, a raziskave kažejo, da imajo tisti, ki verjamejo, da sami kontrolirajo dogodke, večje možnosti preživetja. Bolj se zanašajo nase, verjamejo v svoje sposobnosti in se redko vdajo v usodo. Seveda pa je pretirano samozaupanje lahko tudi usodno. Samozaupanje moramo uravnavati z dvomom, samozavest pa s samokritiko. To je dober nasvet tudi v vsakodnevnih situacijah.

(Foto: Reuters)

Pričakujte najslabše, a upajte
V človeški naravi je, da verjamemo da bo bolje, da se bo že nekako izšlo. Zanikanje resnice je skoraj univerzalno, celo med posamezniki, ki imajo mentalne treninge ali treninge preživetja. David Klinger, policist v Los Anglesu je opisal svoje srečanje s tremi oboroženimi vlomilci, ko je delal kot stražar v banki. Najprej je mislil, da gre za SWAT (posebne policijske enote) ekipo, ki trenira, pomislil pa je tudi na nekaj drugih razlag. Enostavno ni mogel verjeti, da gre za roparje, ki so ga imeli namen ubiti. Sam je rekel, da je reagiral šele takrat, ko so začeli streljati nanj, kar bi bilo zanj skoraj usodno.
Ljudje zelo pogosto prezremo požarne alarme, ker mislimo, da gre za vajo. Bolje je, da stojimo zunaj in si želimo, da bi bili notri, kot obratno.
Zanikanje pogosto vodi v hude zagate ali celo smrt, zato je nujno, da vidimo stvari takšne kot so, in ne takšne kot si želimo da bi bile.

Pozitivno razmišljanje
Ljudje se različno spopadamo s težavami. Posamezniki, ki imajo tako imenovan „um, ki raste“, se s težavami spopadajo s pozitivnimi čustvi, jih ni strah, da bi naredili ali priznali napake. Takšni ljudje se hitreje učijo in prilagodijo na težave, posredno pa jih tudi lažje premagujejo, saj na njih gledajo kot na izziv. Če razmišljamo o težavi pozitivno, je precej večja verjetnost, da jo bomo uspeli rešiti, pomembno pa je, da upoštevamo prejšnjo točko in vidimo stvari kot so.

Delujte izven klasičnih okvirjev
Vsak nov izziv, ki si ga izberete, bo v možganih omogočil nove povezave, s tem pa boste bolj prilagodljivi. Raziskave Londonske univerze so pokazale, da imajo londonski taksisti povečano aktivnost v delu možganov, ki skrbi za mentalne mape. Del možganov, ki ga več uporabljamo ima več povezav in povečano aktivnost.
Vsakodnevna opravila nam ponujajo ogromno število možnosti, da razvijamo svoje možgane, če le stopimo izven rutin. Če ste desničar, se poskusite naučiti pisati z levo roko, s tem boste aktivirali del možganov, ki ga drugače manj uporabljate. Ves čas moramo sami iskati nove stvari, ki bi se jih naučili, tako se prisilimo v delovanje izven znani okvirjev. S tem bomo naše možgane prilagodili in si povečali možnost preživetja v nepričakovanih situacijah.

Nagrada in tveganje
Več kot žrtvujemo za dosego nekega cilja, težje se je vrniti in začeti znova, ali spremeniti smer. Vedno se moramo vprašati, kakšna je nagrada in kolikšno ceno smo pripravljeni plačati zanjo. Čisto preprost, a tragičen primer nam pove, koliko smo ljudje pripravljeni tvegati, in za kako nizko nagrado. Neki moški (podobne situacija se dogajajo vsak dan) je na lestvi čistil listje iz žlebov. Namesto, da bi lestev prestavil, se je raje nagibal in nazadnje padel ter si zlomil vrat. Za zelo nizko nagrado, je bil pripravljen tvegati življenje, in veliko nas je pripravljenih storiti enako samo zato, ker ne ocenimo tveganja.

(Foto: iStockphoto)

Vedno imejte rezervni načrt
Kadar se lotevamo novega podviga, moramo imeti rezervni načrt v primeru nepredvidenih dogodkov. In zmeraj moramo biti pripravljeni na to, da bomo morali prvotni načrt opustili. Vztrajanje v vzpon do vrha, je veliko alpinistov stalo življenja.
Ko ustvarjamo rezervni načrt, moramo določiti parametre od katerih ne smemo odstopati. Recimo, če ne dosežemo določene točke na gori do določene ure, se moramo vrniti, tudi če smo tik pod njo. Če izgubimo določeno količino denarja pri poslovnih odločitvah, moramo opustiti projekt. Kakršni koli kriteriji že so, morajo biti določeni natančno.

Bodite umirjeni
Kot je povedal vodja specialne enote Navy SEAL, tipi ljudi kot je Rambo, so prvi ustreljeni. Nenavadne ali nevarne situacije nas lahko razjezijo, a potrebno je delovati trezno in se umiriti. Stres vpliva na spomin in izpeljevanje nalog. Z drugimi besedami, naredi nas neumne. Zato je kritičnega pomena, da se v nevarnih situacijah pomirimo. Dober trening je, da poskušamo ostati mirni v situacijah, ki nas običajno razjezijo, recimo v prometu ali v dolgih vrstah.